Tokratni pogovor sta premier Janša in voditelj začela s spravno slovesnostjo, ki je potekala v soboto pri breznu v Macesnovi gorici v Kočevskem Rogu. Kot je uvodoma dejal voditelj, je bilo po 30-ih letih  ugotovljeno, da je bila prva spravna maša v Kočevskem Rogu v bistvu neke vrste prevara, saj da v jami pod Krenom niso ležali naši rojaki.  Premier je na to odvrnil, da je eden od osnovnih predpogojev za vsako spravo med posamezniki, ali pa v družbi narodov nasploh, resnica. "Če se pri nekih temeljnih stvareh laže, potem je zelo težko pričakovati, da bo do sprave prišlo. Kljub temu pa je treba reči, da so bili nameni velike večine tistih, ki so dogodek pred 30-mi leti takrat v Rogu organizirali, in velikanske večine vseh, ki so tja prišli in ki so to spremljali po televiziji, dobro. Se je pa kasneje odkrilo, da so bile informacije tistih, ki so vedeli, pa tega niso povedali, ali pa so povedali drugače kot je bilo res glede same lokacije, glede nekaterih dogodkov, lažne oziroma pomanjkljive, in da je tudi zaradi tega kasneje nastalo veliko nezaupanja, ki je ta spravni proces še dodatno oteževalo," je dejal premier. Premier je ob tem obžaloval, da je 30 let od tiste prve spravne slovesnosti nek čas, ki je v veliki meri čas zamujenih priložnosti.

To, da nekdo neko žalno slovesnost za pobitimi ljudmi na grozljiv način imenuje žurka in da je to novinar, ki ustvarja javno mnenje ali pa da nekdo, ki dela ali pa je blizu nacionalne televizije, pravzaprav poziva na to, da se to na nek način ponovi, pa je pravzaprav žalostno. "Ne vem, marsikje se marsikaj dogaja, dvomim pa, da je kakšna evropska država, kjer bi se to dogajalo na tak način brez neke refleksije in brez nekih reakcij, in to v istem času, ko je pol medijske scene in več kot pol politične scene na nogah zaradi prepovedi nekega koncerta nekega hrvaškega glasbenika in se tam uporabljajo eni vatli, tukaj pa popolnoma drugi," pa je o žaljivih tvitih, ki so se pojavljali ob robu spravne slovesnosti dejal premier. Po njegovih besedah so prav ta dvojna merila tista, ki najbolj skrbijo ob vsem tem. "Da mainstream uporablja očitna dvojna merila pri tem, ko se po eni strani grožnje z morijo mirno sprejemajo kot del neke normalnosti, nekega vsakdana, po drugi strani pa nek rock koncert prikazujejo kot silno nevarnost prihodnosti naroda, to pomeni, da smo zelo daleč od normalnosti," je bil jasen premier. Ob tem je še dodal, da se je neka normalna večina sposobna pokloniti spominu vseh, ki so bili pobiti brez sodbe na katerikoli strani. "Sposobni smo izraziti spoštovanje vsakemu, ki se je uprl kateremukoli zlu oziroma totalitarizmu in kot je tudi dejal predsednik države, razumeti bolečino drug drugega in svojcev, tistih, ki so padli na eni in na drugi strani ali pa, ki so bili pobiti na eni in na drugi strani," je dejal premier in nadaljeval, da je ob tem seveda treba biti sposoben sprejeti, da je to del neke naše zgodovine glede katere verjetno ne bo nikoli nekega soglasja. "Kljub temu pa je ob tem spoznanju treba biti sposoben tudi pogledati naprej in videti tudi tisto, kar je v naši zgodovini združevalno in biti sposoben to postavljati v ospredje," je jasen Janša.

V zvezi s transparenti, ki jih protestniki uporabljajo na petkovih kolesarskih protestih proti vladi, je premier dejal, da je na njih vidna organizirana grožnja s smrtjo. "Ta grožnja se ne da zrelativizirati z nobenimi narekovaji. In da bo ironija še večja, najbrž so bili plakati natisnjeni z denarjem davkoplačevalcev v eni od državnih ali pa paradržavnih institucij ali pa v neki organizaciji, ki dobiva javni denar, a zagotovo ne za to, da spodbuja in seje sovraštvo, nestrpnost in grozi s smrtjo," je dejal Janša in nadaljeval: "To niso transparenti, ki bi jih ljudje prinesli s sabo. To, da nekdo razmnoži grožnjo s smrtjo, jo razdeli ljudem in potem ti na ukaz grozijo… Glejte, to se je dogajalo v Nemčiji v času, ko je nacionalsocializem oziroma nacizem dvigal glavo, ko se je organizirala kristalna noč z uničevanjem judovske lastnine in kasneje s pobijanjem Judov. Tudi takrat so rekli, da tisto kričanje "Juden Raus!" ni usmerjeno proti nobenemu posamezniku in na koncu so ravno te posameznike zažigali v krematorijih. Tudi, ko so junija leta 1945 kričalo "Smrt fašizmu!" so rekli, saj to ni usmerjeno proti nobenemu posamezniku, ampak te posameznike so potem streljali in metali v jame in zazidavali v Barbarin rov," je opozoril slovenski predsednik vlade Janez Janša.

Ob tem je še komentiral, da gre pravzaprav za dvojna merila, ko protestniki kričijo proti vladi, zahtevajo spoštovanje ustave, zakonov, obenem pa vozijo po cesti s kolesom, ki je rezervirana za avtomobile ali pa za pešce ali pa ko protestirajo proti vladi, češ da sprejema zakonodajo, ki ni prijazna do okolja, hkrati pa to okolje svinjajo. "Ta dvojna merila so tista, ki Slovenijo uničujejo. In takrat, ko bomo z istimi vatli enako merili vse, takrat bomo na poti uresničitve tistih sanj, za katere smo glasovali na plebiscitu," je bil jasen premier.

Premier je v nadaljevanju oddaje tudi dodal, da se v Sloveniji  nekulturno, necivilizirano protestira takrat, kadar so ogroženi privilegiji tistih, ki mislijo, da so poklicani, da so samo oni na oblasti. "Proti tej vladi se je protestiralo, še preden smo jo sestavili, še preden smo zaprisegli. Že takrat so ti, kot pravijo, mirni protestniki, organizirali zborovanje pred državnim zborom, kjer so grozili s smrtjo in uboji ter umori. Tudi sedaj, niti sto dni še minilo, se zopet grozi s smrtjo," je dejal predsednik vlade. Ob tem je ponovno, kot že nekajkrat prej poudaril, da so mirni protesti, kjer so morebiti izražene ostre besede, povsem primerni, "ko pa se grozi s smrtjo, pa gre to preko meje." "Na neki točki se bo morala ta država odločiti, ali se temu zoperstaviti z inštrumenti vladavine prava, kar je edini odgovor na to, ali pa se sprijazniti s tem, da bomo zapadli v neko anarhijo, kjer bo odločala ulica," je dejal predsednik vlade. Ob tem je še izpostavil, da tudi nasilje, ki ga lahko spremljamo v drugih državah, ni nastalo čez noč. "Naprej so bile grožnje, tudi grožnje s smrtjo in potem pride nasilje, ropanje, uničevanje in tudi ubijanje," je opozoril premier in dodal, da si ne želi, da bi se v Sloveniji dogajalo to, kar se v tem trenutku dogaja v Bruslju, Londonu, Parizu…  "Protestniki v Londonu so posvinjali spomenik Winstona Churchilla, na spomenik napisali, da je rasist, kričali da je fašist, a če ne bi bilo Winstona Churchilla, potem bi verjetno danes v Evropi vsi govorili nemško. Namreč on je tisti, ki je zaustavil divjaški pohod fašizma oziroma nacionalsocializma oziroma nacizma in, če ne bi bilo njega, je veliko vprašanje, ali bi se Združene države Amerike sploh odločile za vstop v vojno.  Dvomim, da so tisti, ki so kričali fašist, sploh vedeli, kdo je Winston Churchill. To so ljudje, ki so od nekod prišli v Evropo, ki ne poznajo naše zgodovine, ne poznajo naše tradicije, ne spoštujejo našega načina življenja in za njih je vsak, ki ga vidijo drugačnega fašist, rasist. In to, kar se v Sloveniji dogaja, je samo korak od tega," je še povedal premier Janez Janša.

Na vprašanje državljana o decentralizaciji države je predsednik vlade odvrnil, da je vlada že sedaj sprejela vrsto odločitev, ki decentralizirajo državo. "Zelo konkreten ukrep je dvig povprečnin za občine. Se pravi, treba je dati več denarja občinam, da občine odločajo, kam bodo investirale, ker lažje vidijo konkretne potrebe ljudi," je dejal premier in dodal, da vlada usmerja napore v to, da se poraba denarja, ki ga ljudje prispevajo v proračun, čim bolj približa njim. Obenem je predsednik vlade tudi spomnil, kaj je bilo doslej že narejenega na temo vzpostavljanja pokrajin, in opozoril, da v tem mandatu pokrajin najbrž ne bo mogoče ustanoviti, saj je Državni zbor preveč razdrobljen, da bi  dosegli potrebno dvotretjinsko večino. "V naslednjem mandatu pa bi ta cilj, se pravi decentralizacijo, tudi s pomočjo ustanovitev pokrajin, morali doseči," je bil konkreten premier.

Na vprašanje državljanke v povezavi s pokojninami je premier Janša dejal, da se nekateri ljudje upravičeno počutijo prikrajšane. "Ljudje so delali polno delovno dobo ali pa blizu tega in dobivajo mizerne pokojnine. Tudi zaradi tega, ker gre preveč za raznorazne privilegije, ali pa takšne in drugačne bonitete, ki se jih izplačuje iz pokojninskega sklada pa tja ne sodijo, tudi če so nekateri upravičeni, je naš namen, da se to očisti, da se raznorazni izdatki, ki danes bremenijo pokojninsko blagajno, če so upravičeni, prenesejo drugam. To je naš cilj, ki ga želimo doseči delno že v tem mandatu. Skušamo pa tudi v tem vmesnem času olajšati probleme te najbolj ranljive kategorije upokojencev. Tudi v koronakrizi so ravno oni dobili krizni dodatek in če bo blagajna kolikor toliko solidno rešena ob koncu leta, bomo skušali še en tak krizni dodatek tistim z najnižjimi pokojninami, izplačati konec leta ali v začetku naslednjega leta. Če bodo finance le dopuščale," je napovedal premier.

Predsednik vlade je odgovoril tudi na vprašanje gledalca glede kreditiranja podjetij in samostojnih podjetnikov, pri čemer je izrazil upanje, da bodo v zelo kratkem času odpravljene še nekatere dileme, do katerih je prišlo po sprejetem zakonu in da bo kreditiranje podjetij s poroštvom države nemoteno steklo. Prav tako je ocenil, da se je situacija spremenila tudi, kar se tiče potrošniških kreditov. V zvezi s stanovanjskimi krediti pa je premier dejal, da bo vlada pripravila predlog, s katerim se bo omogočilo večjemu številu še posebej mladih družin, da bodo lahko prej prišli do stanovanjskih kreditov, saj bo državni stanovanjski sklad jamčil za te kredite. 

Predsednik je spregovoril tudi o plačevanju RTV prispevka, saj je državljana zanimalo, ali bo ta prispevek ukinjen. "Kakšne bodo rešitve v tem primeru še težko rečem in napovem, ampak očitno je, da na ta način kot je sedaj ne bo šlo naprej. To, da se uporabljajo dvojna merila, da se neka institucija, ki je bogato financirana s strani davkoplačevalcev, ukvarja s tem, kako zrušiti neko vlado, postaviti drugo, to nekako ni tisto, za kar ljudje plačujejo 12, 75 evrov na mesec tako, da tukaj bo prišlo do predlogov, sprememb in upam, da bo Državni zbor sposoben to sprejeti," je dejal predsednik vlade in dodal, da je tudi sicer mogoče opaziti neko splošno nezadovoljstvo s prispevkom ter ob tem ocenil, da bo prišlo do sprememb ne glede na to, katera vlada bo na položaju.

"Kar se tiče kanala C0, pa za ta del, kjer še ni gradbenega dovoljenja, pričakujem, da pristojne institucije ne bodo ravnale enako, kot so ravnale pri prejšnjih odsekih, ko so izdajale dovoljenja, ne glede na to, kakšen je bil dejanski vpliv na okolje in na pitno vodo in, da se bo ravnalo zakonito. Verjamem, da bodo pristojni v okviru te vlade ravnali tako, da bo narava zaščitena, da bodo ljudje zaščiteni in, da se bo spoštoval zakon," pa je premier odvrnil na vprašanje državljana glede izgradnje kanala C0.

Premier je v oddaji ob zaključku, ko je bilo govora o ilegalnih migracijah, dejal, da dokler bo na položaju ta vlada, "bomo naredili vse, da bo ilegalnih migracij čim manj. Pripravljajo se tudi spremembe ustrezne zakonodaje, na mejah se postavljajo tehnične ovire se, policijske okrepitve so tam in upamo, da bo končno tudi vsaj del opozicije v Državnem zboru dojel, da je ceneje, da ta problem rešujemo tako, da vojska ob meji dobi dodatna pooblastila kot pa da zaposlujemo nove policiste."