Skoči do osrednje vsebine

Ministri o prioritetah prihodnjega digitalnega razvoja Evropske unije

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo mag. Peter Geršak se je danes udeležil neformalne videokonference ministrstev držav članic EU, pristojnih za telekomunikacije in informacijsko družbo. Udeleženci virtualnega srečanja so razpravljali o digitalnih prioritetah po končani epidemiji COVID-19, kot so npr. umetna inteligenca, povezljivost in uporaba podatkov.

državni sekretar mag. Peter Geršak

državni sekretar mag. Peter Geršak | Avtor MJU

Po izbruhu epidemije COVID-19 se je vsakodnevno življenje precej spremenilo in države so se morale osredotočiti na prednostna vprašanja, kot so npr. omejevanje širjenja virusa, zagotavljanje medicinske opreme, spodbujanje raziskav za zdravljenje in cepiva, podpiranje delovnih mest, podjetij in gospodarstva. 

V tem času je ključno vlogo odigral digitalni sektor, kar je v svojem nagovoru poudaril tudi državni sekretar Geršak in ob tem dodal: »Digitalna komunikacijska in storitvena infrastruktura je ključno podpirala delovanje gospodarstva, vladnih služb, izobraževalnega sistema in družbe kot celote. Večina državljanov je namreč lahko od doma s pomočjo interneta uspešno delala, se učila in opravljala druge dejavnosti.« Epidemija je tako še pospešila digitalizacijo, hkrati pa razkrila nekatere pomanjkljivosti in tveganja digitalne infrastrukture, čemur moramo v prihodnje nameniti še posebno pozornost. 

Ministri so se strinjali, da je digitalna infrastruktura zdržala pritisk krize Covid-19, vendar so potrebne nadaljnje investicije v infrastrukturo. Neenakomeren digitalni razvoj povečuje digitalni razkorak, zato je v prihodnje potrebno nasloviti tudi vprašanja digitalne vključenosti, digitalne pismenosti in dostopa do interneta, ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na razvoj naprednih tehnologij, kot je umetna inteligenca, in na razvoj digitalnih spretnosti, kar se je v času krize izkazalo kot pomemben vidik. Komisar Breton je med drugim poudaril pomen krepitve digitalne suverenosti Evropske unije ter sodelovanja in medsebojne pomoči držav članic.

Državni sekretar Peter Geršak je ob koncu zasedanja poudaril pomen umetne inteligence in uvedbe ostalih naprednih tehnologij v družbo, saj je z uporabo podatkov mogoče sprejemati ustreznejše ukrepe v času epidemij in drugih kriznih situacijah. Ne smemo pa pozabiti, da je za pravo digitalno transformacijo potrebno pridobiti zaupanje državljanov, kjer ključno vlogo igra ozaveščanje o pomenu digitalizacije in njenih orodij. In prav v času epidemije je Slovenija naredila pomemben korak k doseganju tega cilja. 

Slovenija je sicer na področju umetne inteligence v svetu med vodilnimi državami. V marcu 2020 je bil med drugim podpisan tudi Sporazum o ustanovitvi Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), ki bo imel svoj prostor na Inštitutu Jožef Stefan (IJS), deloval pa bo pod okriljem UNESCO.

Na IJS bo v projektih, ki jih bo izvajal center IRCAI, sodelovalo preko 180 raziskovalcev iz različnih oddelkov IJS, ki opravljajo raziskave na številnih področjih, povezanih z umetno inteligenco. IRCAI bo povezoval AI kompetence v Sloveniji in po svetu ter vzpodbujal in koordiniral vzpostavljanje podobnih centrov po svetu.