Poleg dr. Podgorška so v poglobljeni in razgibani razpravi sodelovali še evropski poslanec Franc Bogovič, izr. Prof. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete in Branko Ravnik direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Sodelujoči so na temo samooskrbe v EU in Sloveniji ugotavljali pri kateri vrsti živil je stopnja samooskrbe najvišja in kje je najnižja. V zvezi s tem je dr. Podgoršek pojasnil, da so pri rastlinskih pridelkih stopnje samooskrbe za našo državo nižje ter med leti precej nihajo, predvsem pa so odvisne od letine. Državni sekretar je navedel še, da smo v Sloveniji najbolj samooskrbni z mlekom, govejim in perutninskim mesom  ter vinom. Predvsem zaradi vpliva letine pa niha samooskrba z žitom (v letu 2018 pšenica le 41 %, koruza za zrnje 89 %), pa tudi sadjem in zelenjavo (sadje 47 %, zelenjava 41 %). EU pa je na drugi strani visoko samooskrbna z mesom in mlekom, pri žitu, in sicer 103 % (oziroma 113 % pri pšenici) ter prašičjem mesu (118 %).

V zvezi z vprašanjem spodbujanja samooskrbe s strani EU pa je dr. Podgoršek izpostavil, da Evropa spodbuja kmetijstvo z ukrepi Skupne kmetijske politike. Kmetje v EU namreč prejmejo podpore v obliki neposrednih plačil pod pogojem, da upoštevajo pravila o zdravju in dobrobiti ljudi, živali, rastlin in okolja. S tem se uravnava ekonomski položaj kmetijstva in varuje kmete pred nestanovitnostjo tržnih cen ali izpadom kmetijske pridelave zaradi neugodnih vremenskih razmer ter hkrati prispeva zagotavljanju javnih dobrin. Konkretno se v Sloveniji kmetijska gospodarstva spodbuja s shemo osnovnega plačila, ki je osnovna dohodkovna podpora kmetom in se določi glede na število plačilnih pravic (število upravičenih hektarjev kmetijskih površin).

Res pa je, je poudaril državni sekretar, da se je slovenski agroživilski sektor s pojavom epidemije virusa Covid-19, znašel v določenih težavah. A kljub temu je deloval v celotnem času trajanja epidemije, delovala pa je tudi oskrba s hrano. Epidemija pa je še bolj izpostavila pomen lokalno pridelane hrane in kratkih, povezanih, oskrbnih verig.  MKGP je dnevno spremljalo situacijo na trgih, tako na nabavni kot prodajni strani kmetijskih proizvodov in živil, ter nabavi repromateriala in krme. Zaradi občasnih omejitev pretoka blaga, storitev in delovne sile, je prihajalo ponekod do motenj oskrbe z repromaterialom,  živih živali, opremo in podobno. Tako so se na eni strani pojavljali presežki proizvodnje (npr. mleko) in zastoji pri prodaji govedi in drobnice.

Dr. Podgoršek je v zvezi z izkušnjami pridobljenimi v času peidemije povedal še, da se je v tem času izrazila potreba po uravnoteženi samooskrbi, konkurenčnosti, produktivnosti in odpornosti slovenskega kmetijstva na določenih področjih, čemur bo MKGP pri oblikovanju strategije razvoja kmetijstva za prihodnje programsko obdobje 2021 – 2027 namenil še večjo pozornost.