Delegacije so opravile konstruktivno izmenjavo mnenj o besedilu Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe, in sicer glede vprašanja retroaktivnega učinka na pravice, ki so jih tretje osebe pridobile pred začetkom uporabe te uredbe, vprašanja vključitve novacije v sam instrument in vprašanja univerzalnega značaja uredbe. Odstop terjatev je pomemben pravni mehanizem, ki ga podjetja uporabljajo za dostopanje do financiranja. Namen predloga je odprava pomanjkanja pravne varnosti z določitvijo jasnih pravil, katero nacionalno pravo se uporablja za lastniške učinke čezmejnih odstopov terjatev, in sicer s harmonizacijo kolizijskih pravil in ne s harmonizacijo pravil materialnega prava.

Državni sekretar Ratej je povedal, da Slovenija tako kot večina držav članic ne podpira retroaktivnega učinka na pravice, ki so jih tretje osebe pridobile pred začetkom uporabe te uredbe. Menil je, da bi bilo vprašanje, ali bi bilo treba pravila o prednostnih konfliktih, ki vključujejo novacijo, ohraniti v predlogu, obravnavati na strokovni ravni. Izrazil je podporo univerzalnemu značaju predlagane uredbe, torej, da se uporabi vsako pravo, na katerega napotuje ta uredba, ne glede na to, ali gre za pravo ene od držav članic ali ne.

Hrvaško predsedstvo je na podlagi razprave ministrov zaključilo, da obstoji močan interes za nadaljevanje dela na strokovni ravni glede doseganja soglasja o predlogu uredbe o pravu, ki se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe.

Pri preučitvi vprašanja novacije bo Evropska komisija naslednjemu predsedstvu nudila vso podporo in upa, da se bodo pogajanja o predlogu uredbe v Svetu zaključila do konca tega leta.

Po seznanitvi s stanjem pogajanj Sveta EU z Evropskim parlamentom glede drugih zakonodajnih predlogov je v nadaljevanju potekala razprava o izročanju državljanov EU tretjim državam, glede česar se je Sodišče EU opredelilo v sodbi št. C-182/15 Petruhhin. Navedeno vprašanje sicer obravnavajo delovna telesa Sveta EU, Evropske komisije, Eurojusta in Evropske pravosodne mreže v kazenskih zadevah (EJN). Slednja združuje pravne strokovnjake držav članic EU (sodnike, tožilce in predstavnike pravosodnih ministrstev).

Državni sekretar Ratej je pozdravil razpravo o tem vprašanju in predlog, da EJN in Eurojust pripravita analizo sodne prakse nacionalnih sodišč glede praktičnega izvajanja sodbe Petruhhin. "Priporočila praktikov bodo zelo pripomogla k določanju naslednjih korakov," je povedal. Evropska komisija bo namreč razmislila o možnem skupnem pristopu obravnavanja zahtev tretjih držav za izročitev državljanov EU.

Hrvaško predsedstvo je ugotovilo, da države podiramo nadaljevanje dela za analizo, ki bi jo pripravila Eurojust in EJN. So pa nekatere države izpostavile, da imajo zadržke glede morebitnih navodil oziroma usmeritev, saj je treba postopati glede na vsak primer.

EJN, Eurojust in Evropska komisija so nato predstavili povzetek stanja izvedenih ukrepov na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih in civilnih zadevah v času omejitvenih ukrepov zaradi epidemije COVID-19. Direktor Agencije EU za temeljne pravice (FRA) je predstavil njihov vpliv na temeljne pravice, predvsem se je osredotočil na vidik delovanja sodišč, pogojev pridržanja in alternativ odvzemu prostosti.

Pravosodno sodelovanje med državami članicami EU je tudi v času epidemije COVID-19 potekalo dobro in učinkovito, saj se je zagotavljala komunikacija med domačimi in tujimi pravosodnimi organi ter pomoč domačim pravosodnim organom pri reševanju čezmejnih primerov. Pomembno delo so opravili Svet EU, Evropska komisija, obe pravosodni mreži, Eurojust in ministrstva za pravosodje vseh držav članic.

Državni sekretar Ratej je ministre držav članic seznanil, da so v Sloveniji začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami, ki jih je določal COVID-19 interventni zakon, prenehali veljati z 31. 5. 2020 in da vsi pravosodni organi v Sloveniji od 1. 6. 2020 delujejo povsem normalno.

"Države članice smo dokazale, da lahko v ključnih trenutkih povežemo vse institucije, organizacije in mreže, da skupaj opravijo svoj cilj, ki je bil nedvomno dosežen. Med državami članicami se je okrepilo vzajemno zaupanje, medsebojna pomoč in povezanost," je še poudaril.

Delegacije so bile nato s strani predsedstva seznanjene z zaključki in potekom ministrske videokonference EU-ZDA s področja pravosodja in notranjih zadev, ki je potekala 28. maja 2020 in je obravnavala vprašanja, povezana z vplivi COVID-19.

Prihodnja predsedujoča Nemčija je predstavila program predsedovanja s sloganom »Skupaj. Narediti Evropo spet močno.« in prioritete za področje pravosodja. Nemško predsedstvo predstavlja začetek ponovnega t. i. tria predsedstva s Portugalsko in Slovenijo.

Evropska komisija je seznanila delegacije s trenutnim stanjem pri vzpostavljanju Evropskega javnega tožilstva (EPPO) ter s stanjem pogajanj za Sporazum med EU in ZDA o čezmejnem dostopu do elektronskih dokazov za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah in pogajanj za Drugi dodatni protokol h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti (CETS št. 185), t. i. Budimpeštanski konvenciji (kibernetska kriminaliteta).