Kot je dejal premier Janez Janša smo v bitki z epidemijo zmagali vsi. " Veliko nas je prispevalo vsak po tem, kje je pač bil in kar je zmogel. Nekateri so kot običajno to opazovali od daleč in kritizirali, ampak tudi to je demokracija. Upajmo pa, da je ta zmaga dejansko zmaga nad edinim valom, ki je bil, da se ne bo vse skupaj ponovilo. Zagotovo pa posamični izbruhi še bodo, ker pač nismo otok, ki bi bil zaprt. V Evropi virus še vedno je. Slovenija je zdaj že vrsto dni brez enega samega novega primera. Z odpiranjem meja bo zagotovo kakšen k nam prišel in upajmo, da smo sposobni, da tega ne bo toliko, da posamičnih izbruhov ne bi bili sposobni izolirati in na nek način zagotoviti nadaljnje širjenje tako, da ne bo treba zaustavljati javnega življenja," je dejal premier in dodal, da upa, da smo se iz te krize vsi nekaj naučili. "Odgovornost z današnjim dnem prehaja na nas posameznike in na nas je, da se odgovorno obnašamo tako do svojega zdravja kot do zdravja drugih," je ob tem dodal predsednik vlade.

V nadaljevanju je predsednik vlade spregovoril o partnerstvu, ki ga je ponudil opozicijskim strankam. Izpostavil je, da bo sporazum zaživel, če se bosta vsaj dve stranki iz opozicije odločili, da sodelujeta. "Mislim, da smo blizu tega. Po prvih pogovorih najbrž bosta vsaj dve. Mogoče si bo še katera premislila, če pa ne, pa mislim, da je tudi to nek korak k temu, da so vsaj tisti ključni zakoni, ki jih je potrebno sprejeti zato, da Slovenija prvič hitreje premaga krizo zaradi epidemije, drugič pa da postori številne zadeve, ki so čakale dolga leta, da bo šlo to lažje skozi, da bodo rešitve tudi kvalitetnejše," je dejal predsednik vlade in dodal, da si vlada ne domišlja, da vse ve in zna. "Tudi v opoziciji so ljudje, ki marsikaj vedo. Tudi ko smo mi bili v opoziciji, smo si vedno želeli, da bi nam vlada ponudila tako sodelovanje. Nikoli se to ni zgodilo. Upajmo, da bo ta naša gesta tudi za naprej nekaj, kar bo premaknilo te meje v glavah," je dejal predsednik vlade. Ob tem je tudi še dejal, da nikjer drugod po svetu, če vlada ponudi sodelovanje, opozicija tega ne zavrne. "Običajno je tako, da si opozicija želi sodelovanja, želi sodelovati pri sprejemanju odločitev, a vladajoči tega nočejo," je dejal premier Janša in dodal, da razumskih argumentov za  zavračanje pravzaprav ni.

Predsednik vlade se je tudi odzval na predlog nekdanje evropske komisarke Violete Bulc, da bi turistični bon, ki ga vlada namerava uvesti kot pomoč turizmu, rajši podarili različnim organizacijam, ki bi lahko otroke potem peljali na morje. Premier je dejal, da ima gospa Bulčeva, ki je kot evropska komisarka zaslužila kakšnih 20 tisoč evrov neto na mesec, nekaj prihrankov, tako da bo ta turistični bon uporabila za plačilo turističnih uslug, ki se jih bo zagotovo poslužila, 200 evrov iz svojega računa, iz svojih skromnih prihrankov pa nakazala za kakšno humanitarno organizacijo, kar bi že tako ali tako lahko naredila. V zvezi z uporabo turističnih bonov, pa je premier opozoril, da bo v nekaj dneh pripravljena uredba, ki bo uporabo natančno določala. "Turistični boni so namenjeni poleg delne pomoči ljudem seveda tudi temu, da se napolnijo turistične kapacitete, se pravi da se pomaga neki panogi, ki je bila v času epidemije 100-odstotno prizadeta in bo delno prizadeta še kar nekaj časa. Denar od morebitne neuporabe turističnih bonov pa ne bo ostajal, ker se ga bo natančno toliko porabilo, kot bo bonov uporabljenih, ker bodo vezani na davčno številko. Toliko kot bo bonov registriranih, toliko bo Finančna  uprava tudi izplačala. Se pravi niti en evro ne bo ostal neuporabljen"; je komentiral premier Janez Janša.

Voditelj je v oddaji izpostavil, da so gledalke in gledalce pozvali, naj predsedniku vlade zastavijo dodatna vprašanja in naštel, da so samo v dveh dneh prejeli prek 200 elektronskih sporočil, pri čemer je kot prvo pomembno vprašanje več gledalcev bilo, kdaj bo država stopila na prste dobaviteljski hobotnici, ki letno po podatkih nekaterih ukrade celo do 400 milijonov evrov iz zdravstvene blagajn.  Premier Janša je izpostavil, da je za dobaviteljsko hobotnico postal problem že s tem, ko je nastala nova vlada, "ker dvomim, da je zdaj tako enostavno kot je bilo doslej uporabljati te kanale za polnjenje lastnih žepov." "Verjamem pa, da so mnogi še vedno vzpostavljeni, utečeni skozi leta in desetletja in tukaj je za pristojne organe veliko dela. Nenazadnje je preiskovalna komisija, ki jo je vodila Jelka Godec, odkrila zelo konkretne primere ponikalnic tega denarja v revijo Mladina, v mnoge druge institucije, ki se imajo za neodvisne, pa seveda v številne kanale, iz katerih se vzdržuje globoka država in da pristojne institucije, ki mogoče doslej svojega dela niso opravile tudi zato, ker ni bilo neke politične volje, sedaj to voljo vidijo. Stvari so vse v njihovih rokah in pričakujemo rezultate čimprej," je ob tem dejal Janez Janša.

V zvezi v vprašanji dvojne obdavčitve delavcev migrantov, je premier dejal, da gre za problem, ki ni od včeraj. "Upam, da bo prišel čas, ko bo dovolj dobro plačanega dela doma, da ne bo treba čez mejo. Vsaj deloma pa je seveda ta pretok razumljiv. Mi smo ta problem v našem prejšnjem mandatu enkrat že rešili. Se pravi, se ga da rešiti, vsaj večinoma in ga bomo tudi sedaj. Do konca leta bo predlaganih več sprememb na davčnem področju in verjamem, da bomo tudi tukaj našli rešitev," je poudaril premer Janša.

Ob vprašanjih o socialnih transferjih, je premier Janez Janša, dejal, da je dejstvo, da stotisoče ljudi, ki so delali polno delovno dobo ali pa skoraj toliko in ves ta čas plačevali prispevke v pokojninsko blagajno, danes prejema pokojnino, ki je samo malenkostno večja od različnih socialnih prejemkov nekoga, ki ni še nikoli nič delal in pri 40-ih še vedno živi pri starših in prejema različne socialne prispevke od tistih, ki danes trdo garajo ali pa so nekoč trdo garali, da so ustvarjali neko skupno bogastvo, je daleč največja množična socialna krivica, ki smo ji danes priča v Sloveniji. Žal je tako velika in gre za tako visoke zneske denarja, da zelo na hitro preko noči, tega problema ni možno odpraviti," je dejal predsednik vlade in dodal, da se je vlada tega problema lotila že s tem dodatkom, ki je bil izplačan predvsem tistim z najnižjimi pokojninami v času koronakrize. "Kar se tiče socialnih transferjev, je ta krivičnost obrnjena v različne smeri obrnjena in sistem socialnega varstva v Sloveniji dejansko terja temeljito prenovo in v veliki meri je to zajeto v koalicijski pogodbi. Koalicija se bo naslednji teden skoncentrirala na določitev tistih prioritet iz koalicijske pogodbe, ki jih je mogoče že letos uresničiti in jaz verjamem, da vsaj nekaj od teh sprememb na področju sociale bo predlaganih v obe smeri. Se pravi, da se popravijo krivice tam, kjer je premalo in krivice tam, kjer je enostavno preveč," je poudaril Janez Janša. Dodal je tudi, da poteka razprava o univerzalnem temeljnem dohodku, ki bi  nadomestil različne socialne mreže in poenostavil sistem, ki ga imamo in ga naredil preglednega. "Vendar bi bil seveda toliko visok, kot ga zmoremo, in veliko vprašanje je, če bi ga tisti, ki danes na veliko govorijo o tem, kako je to nek temelj praktične družbe, dejansko podprli," je bil ob tem kritičen premier, ki obenem dodaja, da bo koalicija našla rešitve, da vzpostavi nek pravičen sistem socialnega varstva.

V nadaljevanju oddaje je predsednik vlade odgovoril tudi na vprašanje o iranskem pranju denarja, pri čemer je premier odgovoril, da vlada ni pristojna za to, da iz dokumentov odstrani oznako zaupnosti, potrebno pa je delo pristojnih organov v smislu, da se to dejansko preišče ne pa, da se to prikriva. "Doslej so razen preiskovalne komisije in ene od državnih institucij, ki je relativno korektno opravljala svoje delo, to prikrivali, zakrivali, pometali pod preprogo in se delali slepe, čeprav so dokazi zbrani in to ne samo z naše strani. Tudi s strani številnih držav, ki so takrat pošiljale v Slovenijo poizvedbo, kaj se dogaja s temi transakcijami. Mislim, da je iz 40 držav prišla reakcija na očitno pranje denarja, ki je šel na račune iranske agenture za plačilo sredstev za izdelavo jedrskega orožja, za podkupovanje znanstvenikov, ki so pomagali Iranu pri izdelavi jedrskega orožja. Zbranega je ogromno materiala," je dejal predsednik vlade Janez Janša in dodal, da tako trdnih dokazov, kot so v fasciklih v zvezi s pranjem denarja preko NLB ni za nobeno veliko kriminalno zadevo, ki je bila doslej v Sloveniji odkrita ali pa omenjena.

Ker je veliko državljank in državljanov zanimalo, kako namerava vlada zaščititi južno mejo in ali namerava odstopiti od Marakeškega sporazuma, je predsednik dejal, da še ni povsem jasno, kako je Slovenija k temu sporazumu sploh pristopila. Po besedah predsednika vlade o  pristopu k sporazumu ni odločala niti Državni zbor niti vlada, tako da je vprašanje, od česa se da v formalnem smislu sploh odstopiti. Premier je ob tem dejal, da je v tem trenutku bolj pomemben odgovor na vprašanje, kdaj bo Slovenija spremenila nekatere pravne okvire v zvezi z azilno politiko. "Tukaj se pripravlja sprememba in bo na poslanskih klopeh še pred parlamentarni počitnicami. Nekatere stvari so zdaj tudi lažje po tem, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo drugače kot slovenska sodišča v smislu te kolektivne pravice do azila," je dejal premier Janša. Ob tem je še izpostavil, da je vlada pri varovanju meje računala na to, da bo policijo lahko okrepila Slovenska vojska, kar bi omogočilo, da se južna meja dejansko neprodušno zaprte brez dodatnih stroškov, a zato je potrebna več kot navadna večina, ki jo ima koalicija v Državnem zboru. "Opozicija je glasovala proti aktivaciji 37. a člena zakona o obrambi tako da zdaj je na policiji, da okrepi svoje delovanje na južni meji in že ta teden se bo začela prva tovrstna aktivnost," je dejal predsednik vlade Janez Janša.  

V zvezi s predsedovanjem Svetu EU, je premier pojasnil, da je sam predlagal še dve prioriteti za čas tria, v zvezi s čimer je pisal tudi nemški kanclerki in portugalskemu premierju, in sicer, da bi bilo treba izdelati strateški načrt Evropske unije za spopad z epidemijo, v katerem bi se opredelilo kdo ukrepa, kakšne so zaloge, komu se pomaga, kaj se nabavlja, kakšne so kapacitete za izdelavo medicinske ali pa zaščitne opreme, ipd. Kot drugo prioriteto pa je slovenski premier predlagal, da se izdela skupni evropski načrt za obrambo pred kibernetskim napadom, "kar je lahko še bistveno hujša grožnja od epidemije."

V zvezi z debirokratizacijo in številom predpisov, ki jih imamo v naši državi, pa je premier Janez Janša dejal, da "smo svetovni rekorderji po številu predpisov."  "Imamo več kot 21 tisoč predpisov in zakonov na državni ravni, k čemur je treba dodati še 30 tisoč raznoraznih drugih predpisov, ki predstavljajo nek korpus pravil, ki ga nihče ne more obvladati," je poudaril Janez Janša in dodal, da je ravno zato, da se naredi debirokratizacija vlada ustanovila strateški svet za birokratizacijo.

Premier se je nenazadnje odzval tudi na petkove kolesarske proteste. Ob tem je ponovil, da z mirnimi protesti ni nič narobe. "Kar se tiče mirnih protestov ali pa zborovanj, so pa možni proti vladi, za vlado. Povsod po Evropi se dogajajo. Veliko je teh pozivov, da bi se ljudje zbrali tudi v podporo vladi. Sam to zelo pozdravljam, ampak ne v času, dokler zaradi nevarnosti virusa to ni varno, ker s tem ne bomo nič naredili, bomo zgolj ogrozili svoje zdravje in zdravje drugih," je poudaril premier in dodal, da apelira na tiste, ki podpirajo vlado, da se obnašajo bolj odgovorno od teh, ki ob petkih kolesarijo, pa niti ne vedo prav, zakaj.

Kot je dejal premier Janez Janša smo v bitki z epidemijo zmagali vsi. " Veliko nas je prispevalo vsak po tem, kje je pač bil in kar je zmogel. Nekateri so kot običajno to opazovali od daleč in kritizirali, ampak tudi to je demokracija. Upajmo pa, da je ta zmaga dejansko zmaga nad edinim valom, ki je bil, da se ne bo vse skupaj ponovilo. Zagotovo pa posamični izbruhi še bodo, ker pač nismo otok, ki bi bil zaprt. V Evropi virus še vedno je. Slovenija je zdaj že vrsto dni brez enega samega novega primera. Z odpiranjem meja bo zagotovo kakšen k nam prišel in upajmo, da smo sposobni, da tega ne bo toliko, da posamičnih izbruhov ne bi bili sposobni izolirati in na nek način zagotoviti nadaljnje širjenje tako, da ne bo treba zaustavljati javnega življenja," je dejal premier in dodal, da upa, da smo se iz te krize vsi nekaj naučili. "Odgovornost z današnjim dnem prehaja na nas posameznike in na nas je, da se odgovorno obnašamo tako do svojega zdravja kot do zdravja drugih," je ob tem dodal predsednik vlade.

V nadaljevanju je predsednik vlade spregovoril o partnerstvu, ki ga je ponudil opozicijskim strankam. Izpostavil je, da bo sporazum zaživel, če se bosta vsaj dve stranki iz opozicije odločili, da sodelujeta. "Mislim, da smo blizu tega. Po prvih pogovorih najbrž bosta vsaj dve. Mogoče si bo še katera premislila, če pa ne, pa mislim, da je tudi to nek korak k temu, da so vsaj tisti ključni zakoni, ki jih je potrebno sprejeti zato, da Slovenija prvič hitreje premaga krizo zaradi epidemije, drugič pa da postori številne zadeve, ki so čakale dolga leta, da bo šlo to lažje skozi, da bodo rešitve tudi kvalitetnejše," je dejal predsednik vlade in dodal, da si vlada ne domišlja, da vse ve in zna. "Tudi v opoziciji so ljudje, ki marsikaj vedo. Tudi ko smo mi bili v opoziciji, smo si vedno želeli, da bi nam vlada ponudila tako sodelovanje. Nikoli se to ni zgodilo. Upajmo, da bo ta naša gesta tudi za naprej nekaj, kar bo premaknilo te meje v glavah," je dejal predsednik vlade. Ob tem je tudi še dejal, da nikjer drugod po svetu, če vlada ponudi sodelovanje, opozicija tega ne zavrne. "Običajno je tako, da si opozicija želi sodelovanja, želi sodelovati pri sprejemanju odločitev, a vladajoči tega nočejo," je dejal premier Janša in dodal, da razumskih argumentov za  zavračanje pravzaprav ni.

Predsednik vlade se je tudi odzval na predlog nekdanje evropske komisarke Violete Bulc, da bi turistični bon, ki ga vlada namerava uvesti kot pomoč turizmu, rajši podarili različnim organizacijam, ki bi lahko otroke potem peljali na morje. Premier je dejal, da ima gospa Bulčeva, ki je kot evropska komisarka zaslužila kakšnih 20 tisoč evrov neto na mesec, nekaj prihrankov, tako da bo ta turistični bon uporabila za plačilo turističnih uslug, ki se jih bo zagotovo poslužila, 200 evrov iz svojega računa, iz svojih skromnih prihrankov pa nakazala za kakšno humanitarno organizacijo, kar bi že tako ali tako lahko naredila. V zvezi z uporabo turističnih bonov, pa je premier opozoril, da bo v nekaj dneh pripravljena uredba, ki bo uporabo natančno določala. "Turistični boni so namenjeni poleg delne pomoči ljudem seveda tudi temu, da se napolnijo turistične kapacitete, se pravi da se pomaga neki panogi, ki je bila v času epidemije 100-odstotno prizadeta in bo delno prizadeta še kar nekaj časa. Denar od morebitne neuporabe turističnih bonov pa ne bo ostajal, ker se ga bo natančno toliko porabilo, kot bo bonov uporabljenih, ker bodo vezani na davčno številko. Toliko kot bo bonov registriranih, toliko bo Finančna  uprava tudi izplačala. Se pravi niti en evro ne bo ostal neuporabljen"; je komentiral premier Janez Janša.

Voditelj je v oddaji izpostavil, da so gledalke in gledalce pozvali, naj predsedniku vlade zastavijo dodatna vprašanja in naštel, da so samo v dveh dneh prejeli prek 200 elektronskih sporočil, pri čemer je kot prvo pomembno vprašanje več gledalcev bilo, kdaj bo država stopila na prste dobaviteljski hobotnici, ki letno po podatkih nekaterih ukrade celo do 400 milijonov evrov iz zdravstvene blagajn.  Premier Janša je izpostavil, da je za dobaviteljsko hobotnico postal problem že s tem, ko je nastala nova vlada, "ker dvomim, da je zdaj tako enostavno kot je bilo doslej uporabljati te kanale za polnjenje lastnih žepov." "Verjamem pa, da so mnogi še vedno vzpostavljeni, utečeni skozi leta in desetletja in tukaj je za pristojne organe veliko dela. Nenazadnje je preiskovalna komisija, ki jo je vodila Jelka Godec, odkrila zelo konkretne primere ponikalnic tega denarja v revijo Mladina, v mnoge druge institucije, ki se imajo za neodvisne, pa seveda v številne kanale, iz katerih se vzdržuje globoka država in da pristojne institucije, ki mogoče doslej svojega dela niso opravile tudi zato, ker ni bilo neke politične volje, sedaj to voljo vidijo. Stvari so vse v njihovih rokah in pričakujemo rezultate čimprej," je ob tem dejal Janez Janša.

V zvezi v vprašanji dvojne obdavčitve delavcev migrantov, je premier dejal, da gre za problem, ki ni od včeraj. "Upam, da bo prišel čas, ko bo dovolj dobro plačanega dela doma, da ne bo treba čez mejo. Vsaj deloma pa je seveda ta pretok razumljiv. Mi smo ta problem v našem prejšnjem mandatu enkrat že rešili. Se pravi, se ga da rešiti, vsaj večinoma in ga bomo tudi sedaj. Do konca leta bo predlaganih več sprememb na davčnem področju in verjamem, da bomo tudi tukaj našli rešitev," je poudaril premer Janša.

Ob vprašanjih o socialnih transferjih, je premier Janez Janša, dejal, da je dejstvo, da stotisoče ljudi, ki so delali polno delovno dobo ali pa skoraj toliko in ves ta čas plačevali prispevke v pokojninsko blagajno, danes prejema pokojnino, ki je samo malenkostno večja od različnih socialnih prejemkov nekoga, ki ni še nikoli nič delal in pri 40-ih še vedno živi pri starših in prejema različne socialne prispevke od tistih, ki danes trdo garajo ali pa so nekoč trdo garali, da so ustvarjali neko skupno bogastvo, je daleč največja množična socialna krivica, ki smo ji danes priča v Sloveniji. Žal je tako velika in gre za tako visoke zneske denarja, da zelo na hitro preko noči, tega problema ni možno odpraviti," je dejal predsednik vlade in dodal, da se je vlada tega problema lotila že s tem dodatkom, ki je bil izplačan predvsem tistim z najnižjimi pokojninami v času koronakrize. "Kar se tiče socialnih transferjev, je ta krivičnost obrnjena v različne smeri obrnjena in sistem socialnega varstva v Sloveniji dejansko terja temeljito prenovo in v veliki meri je to zajeto v koalicijski pogodbi. Koalicija se bo naslednji teden skoncentrirala na določitev tistih prioritet iz koalicijske pogodbe, ki jih je mogoče že letos uresničiti in jaz verjamem, da vsaj nekaj od teh sprememb na področju sociale bo predlaganih v obe smeri. Se pravi, da se popravijo krivice tam, kjer je premalo in krivice tam, kjer je enostavno preveč," je poudaril Janez Janša. Dodal je tudi, da poteka razprava o univerzalnem temeljnem dohodku, ki bi  nadomestil različne socialne mreže in poenostavil sistem, ki ga imamo in ga naredil preglednega. "Vendar bi bil seveda toliko visok, kot ga zmoremo, in veliko vprašanje je, če bi ga tisti, ki danes na veliko govorijo o tem, kako je to nek temelj praktične družbe, dejansko podprli," je bil ob tem kritičen premier, ki obenem dodaja, da bo koalicija našla rešitve, da vzpostavi nek pravičen sistem socialnega varstva.

V nadaljevanju oddaje je predsednik vlade odgovoril tudi na vprašanje o iranskem pranju denarja, pri čemer je premier odgovoril, da vlada ni pristojna za to, da iz dokumentov odstrani oznako zaupnosti, potrebno pa je delo pristojnih organov v smislu, da se to dejansko preišče ne pa, da se to prikriva. "Doslej so razen preiskovalne komisije in ene od državnih institucij, ki je relativno korektno opravljala svoje delo, to prikrivali, zakrivali, pometali pod preprogo in se delali slepe, čeprav so dokazi zbrani in to ne samo z naše strani. Tudi s strani številnih držav, ki so takrat pošiljale v Slovenijo poizvedbo, kaj se dogaja s temi transakcijami. Mislim, da je iz 40 držav prišla reakcija na očitno pranje denarja, ki je šel na račune iranske agenture za plačilo sredstev za izdelavo jedrskega orožja, za podkupovanje znanstvenikov, ki so pomagali Iranu pri izdelavi jedrskega orožja. Zbranega je ogromno materiala," je dejal predsednik vlade Janez Janša in dodal, da tako trdnih dokazov, kot so v fasciklih v zvezi s pranjem denarja preko NLB ni za nobeno veliko kriminalno zadevo, ki je bila doslej v Sloveniji odkrita ali pa omenjena.

Ker je veliko državljank in državljanov zanimalo, kako namerava vlada zaščititi južno mejo in ali namerava odstopiti od Marakeškega sporazuma, je predsednik dejal, da še ni povsem jasno, kako je Slovenija k temu sporazumu sploh pristopila. Po besedah predsednika vlade o  pristopu k sporazumu ni odločala niti Državni zbor niti vlada, tako da je vprašanje, od česa se da v formalnem smislu sploh odstopiti. Premier je ob tem dejal, da je v tem trenutku bolj pomemben odgovor na vprašanje, kdaj bo Slovenija spremenila nekatere pravne okvire v zvezi z azilno politiko. "Tukaj se pripravlja sprememba in bo na poslanskih klopeh še pred parlamentarni počitnicami. Nekatere stvari so zdaj tudi lažje po tem, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo drugače kot slovenska sodišča v smislu te kolektivne pravice do azila," je dejal premier Janša. Ob tem je še izpostavil, da je vlada pri varovanju meje računala na to, da bo policijo lahko okrepila Slovenska vojska, kar bi omogočilo, da se južna meja dejansko neprodušno zaprte brez dodatnih stroškov, a zato je potrebna več kot navadna večina, ki jo ima koalicija v Državnem zboru. "Opozicija je glasovala proti aktivaciji 37. a člena zakona o obrambi tako da zdaj je na policiji, da okrepi svoje delovanje na južni meji in že ta teden se bo začela prva tovrstna aktivnost," je dejal predsednik vlade Janez Janša.  

V zvezi s predsedovanjem Svetu EU, je premier pojasnil, da je sam predlagal še dve prioriteti za čas tria, v zvezi s čimer je pisal tudi nemški kanclerki in portugalskemu premierju, in sicer, da bi bilo treba izdelati strateški načrt Evropske unije za spopad z epidemijo, v katerem bi se opredelilo kdo ukrepa, kakšne so zaloge, komu se pomaga, kaj se nabavlja, kakšne so kapacitete za izdelavo medicinske ali pa zaščitne opreme, ipd. Kot drugo prioriteto pa je slovenski premier predlagal, da se izdela skupni evropski načrt za obrambo pred kibernetskim napadom, "kar je lahko še bistveno hujša grožnja od epidemije."

V zvezi z debirokratizacijo in številom predpisov, ki jih imamo v naši državi, pa je premier Janez Janša dejal, da "smo svetovni rekorderji po številu predpisov."  "Imamo več kot 21 tisoč predpisov in zakonov na državni ravni, k čemur je treba dodati še 30 tisoč raznoraznih drugih predpisov, ki predstavljajo nek korpus pravil, ki ga nihče ne more obvladati," je poudaril Janez Janša in dodal, da je ravno zato, da se naredi debirokratizacija vlada ustanovila strateški svet za birokratizacijo.

Premier se je nenazadnje odzval tudi na petkove kolesarske proteste. Ob tem je ponovil, da z mirnimi protesti ni nič narobe. "Kar se tiče mirnih protestov ali pa zborovanj, so pa možni proti vladi, za vlado. Povsod po Evropi se dogajajo. Veliko je teh pozivov, da bi se ljudje zbrali tudi v podporo vladi. Sam to zelo pozdravljam, ampak ne v času, dokler zaradi nevarnosti virusa to ni varno, ker s tem ne bomo nič naredili, bomo zgolj ogrozili svoje zdravje in zdravje drugih," je poudaril premier in dodal, da apelira na tiste, ki podpirajo vlado, da se obnašajo bolj odgovorno od teh, ki ob petkih kolesarijo, pa niti ne vedo prav, zakaj.