Pristojni organ za zdravje rastlin, vključno z ukrepi za preprečevanje vnosa nevarnih škodljivih organizmov rastlin v Slovenijo, je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Zdravstveno varstvo rastlin je v Sloveniji organizirano preko pooblaščenih inštitucij, med njimi sta tudi Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije.

Leto 2020 je leto, v katerem je priložnost, da se širšo javnost in politične odločevalce seznani s pomembnostjo ohranjanja zdravih rastlin tako na lokalni kot globalni ravni.

V povezavi z Mednarodnim letom zdravja rastlin 2020 bo poudarek veljal naslednjim sporočilom:

• Zdrave rastline so vir vsega življenja, delovanja ekosistemov ter varnosti in zagotavljanja hrane.
• Bolezni in škodljivci rastlinske uničujejo pridelke, zmanjšujejo razpoložljivost hrane in posledično zvišujejo ceno hrane.
• Trajnostno zdravje rastlin je pomembno za varovanje okolja, gozdov in biotske raznovrstnosti.
• Samo zdrave rastline so odporne pred boleznimi in škodljivci rastlin.
• Z zdravimi rastlinami zmanjšujemo učinke podnebnih sprememb ter podpiramo napore za ustavitev lakote, podhranjenosti in revščine.

Ne le zdrave rastline v pridelavi hrane, tudi zdrave rastline v gozdu je nujno potrebno ohranjati saj je z njimi konkretno povezanih kar nekaj dejstev, ki jih izpostavlja ob mednarodnem letu zdravja rastlin 2020 Mednarodna konvencija za varstvo rastlin (IPPC):

Rastline so življenje

Rastline predstavljajo do 80 odstotkov naše hrane, ki jo jemo in 98 odstotkov kisika, ki ga dihamo.

• Podnebne spremembe

Podnebne spremembe in človekova dejavnost spreminjata ekosisteme, zmanjšujeta biodiverziteto in s tem ustvarjata nove niše, kjer lahko bolezni in škodljivci rastlin preživijo. Zato se vedno več bolezni in škodljivcev rastlin pojavlja prej in na krajih kjer prej niso bili prisotni.

• Koristne žuželke

Koristne žuželke so pomembne za zdravje rastlin kot opraševalke, ohranjajo škodljivce pod nadzorom, ohranjajo zdrava tla, ohranjajo hranila ter sodelujejo v procesu recikliranja hranil.

Velik delež kisika proizvedejo drevesa v gozdu, ki je tudi dom številnim koristnim žuželkam. Zmanjšana biotska raznovrstnost in obseg gozdov pa vplivata na podnebne spremembe. Da lahko ohranimo okolje primerno za življenje in poleg tega lahko koristimo vse dobrine, ki jih nudi gozd je potrebno rastline ohraniti zdrave.

Poleg gospodarskih bolezni in škodljivcev rastlin v gozdu, je gozd ogrožen z novimi karantenskimi škodljivimi organizmi, ki se lahko vnesejo ali premeščajo znotraj EU s sadilnim materialom, hlodovino ali določenimi izdelki (npr, lesen pakirni material). Le s strogim nadzorom vnosa v EU in premeščanjem znotraj EU navedenega materiala lahko omejimo škodo, ki jo bolezni in škodljivci rastlin lahko povzročijo našim gozdovom. Npr. ukrepi in strog nadzor so že preprečili širjenje borove ogorčice s Portugalske, kjer je povzročila veliko škodo na borovih gozdovih. Z drugih kontinentov je trenutno velika možnost vnosa naslednjih karantenskih škodljivih organizmov: npr. brezovega krasnika, jesenovega krasnika, sibirske svilene kokljice, bolezen tisočerih rakov, sahalinov jelov ličar. V EU je bil večkrat najden azijski in kitajski kozliček, v Sloveniji pa že spremljamo širjenje azijskega ambrozijskega podlubnika. Gozd in gozdne rastline lahko okuži tudi bakterijski ožig oljke, ki je trenutno označena za eno najnevarnejših rastlinskih bolezni v EU. Z ozaveščeno javnostjo in upoštevanjem predpisanih pravil lahko preprečimo škodo, ki bi jo ti organizmi lahko povzročili našim gozdovom in posredno gospodarstvu in ne nazadnje vsem prebivalcem Slovenije.

Nova evropska zakonodaja na področju zdravja rastlin je predpisala stroga pravila za vnose in premeščanje tveganega materiala po EU, ter tudi ukrepe za preprečevanje in širjenje določenih bolezni in škodljivcev rastlin. Za zagotavljaje zdravih rastlin pa Uprava s fitosanitarnimi inšpektorji in s pooblaščenimi organizacijami ni dovolj, da rastline res ostanejo zdrave. To je naloga nas vseh, tudi gozdarjev in trgovcev z lesom in lesenim pakirnim materialom, kot vseh prebivalcev Slovenije. Zato je pomen osveščanja o tem malo znanem področju izrednega pomena. Javnosti je potrebno pokazati posledice neupoštevanja predpisanih pravil in kako lahko vsak dopolni zapleten mozaik na področju zdravja rastlin.

 *           *           *

• Vsebine Gozdnega bontona:
• Več o aktivnostih okviru Tedna gozdov 2020: http://www.zgs.si/delovna_podrocja/delo_z_javnostmi/teden_gozdov/index.html
• Več o mednarodnem letu zdravja rastlin: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/mednarodno-leto-zdravja-rastlin/