Skoči do osrednje vsebine

Janez Janša: Slovenija je z načrtom EU za okrevanje dobila več manevrskega prostora za podaljšanje nekaterih ukrepov

Predsednik vlade Janez Janša je bil včeraj gost oddaje Pogovor s predsednikom vlade na TV Slovenija 1. V oddaji je premier spregovoril o več aktualnih temah, med njimi o spopadu Slovenije z epidemijo koronavirusa, o odzivu EU v tem obdobju, o prihajajoči recesiji in gospodarskem okrevanju države. V pogovoru pa sta premier in voditeljica spregovorila tudi o delovanju koalicije in sodelovanju med koalicijo in opozicijo.

Pogovor predsednika vlade Janeza Janše na TV Slovenija.

Pogovor predsednika vlade Janeza Janše na TV Slovenija. | Avtor Kabinet predsednika vlade

1 / 2

Premier je uvodoma dejal, da je kriza, v kateri smo se znašli "globoka, upamo pa, da ne bo dolga."  "Naredili bomo vse, da iz recesije ne bomo prešli v depresijo, tako kot se je v Sloveniji zgodilo po zadnji gospodarski oziroma finančni krizi, ki se je začela leta 2009. Trenutno smo še v padanju. Se pravi tudi po vseh napovedih naših in znanih institucij bo letošnje leto padca gospodarske rasti in leto ukrepov za blaženje posledic epidemije. Drugo leto pa upamo, da se bomo odvili v obliki črke V in ponovno rasli. In takšne so tudi optimistične napovedi," je dejal predsednik vlade.

V zvezi z odpiranjem meja z državami v naši soseščini, je predsednik vlade dejal, da  epidemija ni samo pri nas, ampak v večini evropskih držav, nekje na stopnji, ko so okužbe obvladljive, se pravi, ko ni treba zapirati javnega življenja, ampak se lahko ukrepi sproščajo. "Se pa okužbe še vedno pojavljajo, tudi pri nas. Tudi pri nas imamo ponovno en primer v zdravstvu, zato moramo biti previdni. Meja pa je  dvostranska stvar. Na obeh straneh mora biti prvič epidemiološka slika ugodna in drugič morajo biti države pripravljene na izolacijo teh posamičnih okužb," je poudaril predsednik vlade Janez Janša in dodal, da je pri nas problem glede odpiranja meja dodatno kompliciran, saj mejimo na Italijo, ki je bila žarišče epidemije. "Vlada je v vseh teh ocenah, ki smo jih naredili skupaj s strokovnjaki, računala, da se ukrepi lahko začnejo, kar se tiče odpiranja meja, v večjem obsegu sproščati po 1. juniju. In nismo še tam. Tudi še vedno uradno velja razglašena epidemija. Edino z Madžarsko, ki ima podobno epidemiološko sliko, se je dalo dogovoriti, da se za državljane obeh držav stvari sprostijo pred 1. junijem, s Hrvaško delno. Hrvaška ima bolj komplicirano sliko, kot se zdi na prvi pogled, in zaradi tega tudi izvaja ostrejše ukrepe pri vstopanju v državo. Tudi čakalne vrste so večje, na veliko žalost Slovencev," je še povedal predsednik vlade. Ob tem je še opozoril, da se Hrvaška trudi, da bi sledila, da bi vedela, kam gre vsak, ki pride v državo, ravno zaradi tega, da lahko izolira morebitne okužbe, če do njih pride. " Če bi v Sloveniji že imeli ali pa če bi Evropa že dogovorila enotno aplikacijo za sledenje okužbam, potem bi bilo vse to lažje. Recimo Francija je to danes sprejela, mnoge druge države že prej. Pri nas smo to predlagali že marca, pa s tem predlogom nismo uspeli," je ob tem spomnil premier Janša in dodal, da tu niso v ospredju posegi v zasebnost, temveč "gre za izolacijo virusa, ne človeka in za sledenje virusu, ne človeku. Virus pa po mojem mnenju nima zasebnosti."

Predsednik vlade je v nadaljevanju spregovoril o ukrepih, ki jih za okrevanje po epidemiji koronavirus načrtuje EU. "Položaj Slovenije je v celem paketu nekoliko ugodnejši od tega, kar se je obetalo na začetku. Zaradi tega je koalicija danes sklenila, da bo v tretji protikorona paket, ki se ravno zdaj sprejema v Državnem zboru, dodala podaljšanje teh ukrepov, recimo podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo v panogah, ki so prizadete. Hkrati pa se tudi že s prvim junijem uveljavi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, se pravi junija bota oba ukrepa veljala zato, ker smo pač ocenili, da smo dobili dodaten manevrski prostor in, da je zdaj tista kritična časovna točka, ko je treba dodatno pomagati gospodarstvu in ljudem, da ne bodo ostali brez dela," je poudaril predsednik vlade.

Premier je tudi napovedal četrti paket ukrepov, ki pa bo manjši kot predhodni trije. Ob tem je opozoril, da katerakoli druga država v Evropski uniji ali pa kjerkoli na svetu, ki je bila prizadeta zaradi epidemije, nima nekih dokončnih izračunov. "Kakšna luknja je tukaj nastala, ker podatki še prihajajo, pa tudi ne vemo, koliko časa bo še ta situacija trajala. Če pa bo tako, kot predvidevamo, potem bo možno večino tega, kar je nujno, se pravi izdatki za plače, za brezposelne, za financiranje vseh teh ukrepov, ki so v obeh paketih, pa ki bo še v četrtem, čeprav ta bo manjši, bodo zagotovljena sredstva, kar pomeni, da ne bo treba nižati pokojnin, da ne bo treba skrajševati porodniških ali delati ukrepov, v katere smo bili prisiljeni leta 2012, ko smo prevzeli vlado že v tretjem letu krize," je povedal predsednik vlade Janez Janša-

V zvezi z nadaljnjim sproščanjem ukrepov je predsednik vlade Janez Janša poudaril, da je vlada sprejela odločitev, da se sprosti organizacija dogodkov do 200 ljudi. "Epidemiologi pravijo, da če bo slika ostala stabilna, se s 15. junijem ta številka dvigne na 500 in potem že skoraj ni več teh omejitev. Skratka, junij je tisti mesec, tisti čas, ko se bomo stehtali in če bo vse v redu, potem bodo julija lahko tudi že gasilske veselice in koncerti," je povedal Janez Janša.

V povezavi s skrbjo za starejše v okviru epidemije, je premier Janša med drugim poudaril, da bo treba pri nadaljnji organizaciji oskrbe starejših in pri izgradnji novih domov za ostarele, izdelati nove standarde, ki bodo omogočili, da se v primeru, če pride do izbruha okužbe, delo tako organizira, da se to omeji.

Kar se tiče dela koalicije, je predsednik vlade izpostavil, da je koalicija opravila razpravo o tem, kako se organizirati zdaj, ko poteka bitka na dveh frontah. "Po eni strani se še vedno spopadamo s tem, da obvladamo dokončno prvi val, da preprečimo drugi val ali pa da smo ga vsaj sposobni obvladati brez velikega zapiranja javnega življenja, po drugi strani pa je seveda treba odpravljati posledice epidemije, se pravi sprejemati tudi ukrepe, ki niso ravno prijetni ali pa ki niso običajni in to je zahtevna stvar," je povedal predsednik vlade Janez Janša in dodal, da je pogovor potekal tudi v smeri, kako se organizirati tako, da bo tudi nekaj prioritet iz koalicijske pogodbe uresničljivih, čeprav so mnoge padle v vodo zaradi drugačne makroekonomske situacije. "Dogovorili smo se tudi, da zaradi izzivov, ki so pred nami vsaj za letos, potrebujemo širša sodelovanja, zato je danes koalicija poslala predlog za obnovitev ali pa za vzpostavitev podobne oblike sodelovanja, kot smo jo imeli v mandatu 2004 – 2008, takrat imenovano Partnerstvo za razvoj. Vsem opozicijskim strankam, poslancem obeh narodnosti predlagamo enak pristop, se pravi možnost opozicijskih strank brez tega, da gredo v koalicijo ali pa prevzamejo odgovornost, da sodelujejo pri pripravi ključnih zakonskih projektov, ki jih bo zdaj potrebno sprejemati, pa tudi tistih, ki bi jih bilo itak treba sprejemati tako imenovanih reform," je povedal premier in spomnil, da je v mandatu 2004-2008 na ta način z opozicijo bilo usklajenih 52 sistemskih zakonov. Ob tem je Janez Janša še dejal, da je vsak, ki ga neka stranka, še posebej parlamentarna stranka, izvoli za predsednika, zanj upoštevanja vreden sogovornik in z vsakim je pripravljen sodelovati. "Zelo bom vesel, če bo prišlo vsaj do večinske odločitve za sodelovanje v partnerstvu. Vzpostavili ga bomo tudi, če ne bodo vsi za, ampak saj tudi takrat niso bili vsi za. Tu sicer vidim en način, da se tudi malo pomirijo vse te strasti," je še poudaril premier Janša in dodal, da ve, kako je opoziciji, "ker večino političnega življenja smo bili v opoziciji in nikoli nam ni nihče ponudil partnerstva." 

Predsednik vlade je v nadaljevanju spregovoril tudi o dvojnih merilih pri posameznih grožnjah, ki jih izrekajo nekateri proti vidnim funkcionarjem. Spomnil je na Zagajskega, ki je takrat, ko je bil Borut Pahor predsednik vlade, grozil predsedniku vlade z ubojem.  Cela drama je bila, aretirali so ga, bil je obsojen na visoko zaporno kazen, pa mislim, da je grožnje izrekel policistu. Mislim, da je še vedno v zaporu. Ko sem bil jaz predsednik vlade in mi je oborožen policist grozil z likvidacijo, je bil oproščen, je stvar zastarala. Ko se zdaj grozi z umorom, tožilstvo pravi, da to ni kaznivo dejanje. Enake vatle bi bilo treba uporabljati," je bil kritičen premier Janša.

V nadaljevanju oddaje, ko je bilo govora o protestih proti vladi, je premier spomnil, kako se je začela  druga svetovna vojna. "Stvar je približno izgledala tako, da je Hitler poslal na Poljsko v poljske uniforme oblečene svoje plačance, ki so napadli neko obmejno postajo in je Nemčija razglasila, da jih je Poljska napadla in Hitler je šel potem na radio ter rekel od četrte ure dalje streljamo nazaj. Tako je približno vlada napadla medije  in protestnike. Protesti proti tej vladi, kjer so kričali "ubi Janšo", so bili prej, preden se je vlada sploh sestavila takrat, ko smo koalicijo oblikovali. Torej nismo mi napadli protestnike. Protesti so bili proti vladi še prej, preden se je vlada sestavila in to bom rekel zelo medijsko podžgani in podprti," je opozoril Janez Janša.

V zvezi s kritiko voditeljice glede komuniciranja predsednika vlade na družbenih omrežjih v zvezi z nekaterimi novinarkami na TV Slovenija 1 , je predsednik vlade dejal, da so družbena omrežja na nek način obramba proti monopolom. "V veliki meri. So seveda tudi vse ostalo, ampak po eni strani pa je to možnost, da se posameznik brani. Jaz se tukaj izključno branim. Če gremo v detajle kolegic, vam lahko naštejem, kar smo predstavili na sodišču, mislim, da je nekaj 100 zapisov, člankov, objav, lažnivih obdolžitev, preden je prišlo do te reakcije, ki jo sicer obžalujem. Ni bilo pa mišljeno tako kot je bilo v tožbi, ki je sicer padla, obrazloženo."

V zvezi s spremembami volilne zakonodaje, je premier Janša povedal, da ustavno sodišče ne zahteva ukinitev okrajev, ampak da se okraji naredijo približno enaki. "Recimo moj okraj, kjer sem bil že velikokrat izvoljen, je trikrat večji od Hrastnika ali pa nekega drugega okraja, kar v proporcionalnem sistemu ni tako velika težava, problem je samo v tem, da neka kampanja med 30 tisoč volivci in sedem tisoč volivci je drugačna, se pravi, kandidati niso v enakopravnem položaju, na koncu pa v proporcionalnem sistemu vsak glas šteje in mi imamo tak sistem, da ljudje mislijo, da volijo kandidata, v bistvu pa oddajo glas stranki," je povedal Janša in dodal, da je problem enostavno rešljiv. "Problem pa je, da se je drama naredila zaradi tega, ker so nekateri v tem videli priložnost, da se volilni okraji ukinejo. Posledice ukinitve teh volilnih okrajev bi bila, da bi se poslanci v Državnem zboru v roku dveh, treh mandatov skoncentrirali v Ljubljani in še ostalih sedmih regijskih središčih,"je povedal Janša in dodal, da je rešitev v tem, da se zakon o volilnih okrajih, ki ni dvotretjinski, za katere je potrebna navadna večina, uskladi z odločbo ustavnega sodišča in "mislim, da bomo do jeseni imeli na mizi rešitev, ki bo pač pila vodo."

 

Posnetek intervjuja predsednika vlade za RTV Slovenija

Iskalnik