Meteorološke razmere

Predzadnji teden maja je k skupni majski vsoti dodal še nekaj padavin. V 4 do 6 padavinskih dneh jih je padlo od 20 do 40 mm, nekaj manj na severovzhodu države (Murska Sobota 13,2 mm) in na obalnem območju (Portorož 10,8 mm), več pa na planotah Notranjske in na Kočevskem (Kočevje 44,0 mm). Za toliko se je povečala tudi vsota padavin tekočega vegetacijskega obdobja (od 1. aprila do 27. maja), ki še ni presegla 100 mm na Goriškem (Bilje 84,6 mm), na Koroškem (Šmartno pri Slovenj Gradcu 84,8 mm), v severovzhodni Sloveniji (Murska Sobota 70,0 mm). Drugod po Sloveniji pa so padavine tekočega vegetacijskega obdobja presegle 100 mm. Na severozahodu, v Bovcu, so namerili celo 280,4 mm dežja, v Črnomlju 150,5 mm in v Postojni 153,3 mm dežja. Izstopa obalno območje, kjer je v preteklih dveh mesecih padlo le 34,6 mm dežja (Portorož). Količina padavin tekočega vegetacijskega obdobja nikjer ni presegla dolgoletnega povprečja, večinoma je padlo od 60 % do okoli 80 % dolgoletnih povprečnih padavin, celo na dobro namočenem Bovškem je padlo okoli 10 % padavin manj kot povprečno. Še posebno izstopa Primorska z manj kot polovico običajnih padavin (Bilje 44 %, Portorož 27,5 %). 

Povprečne temperature zraka so bile v predzadnjem tednu maja v zahodnem delu Slovenije od 1 do 2 °C nad dolgoletnim povprečjem, gibale so se med 19 in 21 °C, drugod so bile nekoliko nižje, med 15 in 17 °C, kar je manj kot stopinjo nad povprečjem. Precej nižje so bile temperature zraka v hribovitih predelih, na primer v Zgornjesavski dolini 13,6 °C (Rateče). Več oblačnosti in občasno nižje temperature zraka so držale evapotranspiracijo pod 5 mm, le na dobro prevetreni Primorski smo lahko zabeležili 2 oziroma 3 dni, ko se je izhlapevanje povzpelo nad 5 mm. Skupna evapotranspiracija je bila v predzadnjem tednu maja v večjem delu Slovenije med 20 in 30 mm (Murska Sobota 23,0 mm, Celje 25,1 mm, Postojna 24,7 mm). Na Obali, Goriškem, Notranjskem in na severovzhodu države je evapotranspiracija presegla količino padavin, nastal je vodni primanjkljaj, ki je bil s 26 mm največji na obalnem območju. V Beli krajini in na Kočevskem je tedenska vodna bilanca pokazala presežek, največji, skoraj 32 mm, je bil zabeležen v Črnomlju, drugod pa je vodna bilanca ostala na ravni rahlega presežka oziroma je bila ponekod precej blizu uravnoteženemu stanju.

Stanje vodne bilance površinskega sloja tal

Dež je nekoliko zmanjšal vodnobilančne primanjkljaje površinskega sloja tal letošnjega tekočega vegetacijskega obdobja. Ne glede na to pa se v večjem delu države glede na velikostni razred primanjkljajev v daljšem časovnem obdobju ohranjajo zelo sušne razmere. Vegetacijski primanjkljaji na ravni ekstremnih vrednosti pa ostajajo na obalnem območju, Goriškem, Koroškem in Celjskem ter na severovzhodu države (slika).

Stanje vodne bilance samo za mesec maj kaže ugodnejšo sliko. Primanjkljaji so se zmanjšali, ponekod smo zabeležili celo presežke (Notranjska, Kočevska, osrednja Slovenija, del Dolenjske, Bela krajina ter severozahod Slovenije). S padavinami v maju se je postopno izboljševala založenost površinskega sloja tal z vodo v večjem delu Slovenije in se ob koncu meseca približala normalnim razmeram. Tudi na Goriškem, v Podravju, na Koroškem in severovzhodu Slovenije so zelo sušne razmere izgubile nekaj moči in se glede na zmanjšan vodnobilančni primanjkljaj (25-40 mm) ustavile na ravni zmerno sušnih razmer. Še vedno pa izstopa obalno območje, kjer 85 mm vodnega primanjkljaja nakazuje, da zelo sušne razmere še kar vztrajajo.

Omilitev sušnih razmer opazimo v okolici. Rastline bujno rastejo. Trave so iz latenja prešle v cvetenje. Idealen čas za siliranje trave za silažno krmo že nekoliko zamuja. Za sušenje sena pa so trenutne temperature zraka, ki se gibljejo malo nad 20 °C, prenizke, prav tako so vmesna obdobja suhega vremena prekratka, vlažnost tal in trave pa je občasno povečana. Žita so trenutno v različnih fazah razvoja. Večinoma klasijo, tista, ki že cvetijo pa bodo prešla v obdobje polnjenja zrnja. Koruza je vzkalila in je večinoma že razvila tretji list. Zaradi plitvih koreninic in še nepokrite rastne površine so tla v suhem vremenu izpostavljena hitremu izsuševanju, zato se mlade rastline kljub padavinam lahko hitro spet znajdejo v sušnemu stresu. Drugače je na Goriškem in na Obali, kjer so posledice zgodnje spomladanske suše ponekod ostale nepopravljive, kar je težava zlasti na plitvih in peščenih tleh s slabo sposobnostjo zadrževanja vode. Sklop travne ruše je na takih površinah ostal redek, trave in žita so nižje rasti, poročali so tudi o slabem vzniku krompirja. Tudi optimalna preskrba zelenjadnic in sadnega drevja je zahtevala dodajanje vode, vsaj tam, kjer je to mogoče.

 Obeti zaenkrat kažejo, da tudi v prihodnjih dneh temperature zraka ne bodo ugodne za sušenje sena. Pričakuje se tudi nekaj padavin, izhlapevanje pa ob nižjih temperaturah, vsaj v prvi polovici tedna, ne bo dosegalo visokih vrednosti, razen na Primorskem. Založenost površinskega sloja tal z vodo se bo v drugi polovici tedna predvidoma poslabšala. Še vedno pa bo ob dežju in posledično povečani vlažnosti listov, povečana možnost bohotenja rastlinskih bolezni in škodljivcev, zlasti listnih uši.

 ^* Sušne razmere po meteoroloških regijah Slovenije so ocenjene na osnovi percentilne analize kumulativne meteorološke vodne bilance, t. j. razlike med padavinami in referenčno evapotranspiracijo glede za izbrano obdobje. Napoved meteorološke vodne bilance v vegetacijskem obdobju (1. 4. – 30. 9.) in v obdobju mirovanja (1. 10. – 31. 3.) na reprezentativnih postajah lahko spremljate na spletni strani Agrometeorološka napoved.

Stanje vodotokov

V obdobju med 21. in 28. 5. se je vodnatost rek po Sloveniji sprva zmanjševala, v nedeljo, 24. 5., pa se je povečala v večjem delu države. Izjema so bile reke v slovenski Istri ter posamezne reke v vzhodni Sloveniji. Reke na severozahodu države ter Mura in Drava so ohranjale srednje pretoke, ki so jih drugod reke dosegle le prehodno. Ob začetku in koncu obdobja so bile nizkovodne razmere zabeležene na okoli 25 % vodomernih postaj, vmes pa so bile hidrološke razmere za ta čas običajne.

24. 5. zjutraj se je vodnatost rek po državi začela povečevati, pri čemer so pretoki rek povečini čez dan še počasi naraščali. V popoldanskem in večernem času so se ustalili, tako da sta 25. 5. naraščali le še Mura in Sava v spodnjem toku.

28. 5., je vodnatost Mure, Drave ter rek na severozahodu države srednja, drugod pa je večinoma mala. Reke povsod po Sloveniji počasi upadajo.

Trend upadanja rek se bo nadaljeval tudi v prihodnjih dneh, le ob krajevnih padavinah v popoldanskem in večernem času lahko prehodno narastejo posamezni manjši vodotoki. Vse več rek bo v prihodnjih dneh doseglo male pretoke.

Povprečni majski pretoki rek so bili v primerjavi z obdobjem 1981-2010 podpovprečni, le Soča in Drava sta imeli običajen pretok. Najmanjši povprečni pretok, blizu najnižjih zabeleženih vrednosti v primerjalnem obdobju, sta dosegli Krka in Savinja.

Stanje podzemnih voda

Plohe in nevihte v preteklih dneh trenda nižanja gladin podzemne vode v prodno peščenih vodonosnikih, ki ga na večini merilnih mest beležimo že od začetka letošnjega leta, niso spremenile. Na večini merilnih mest tako še naprej spremljamo nizke gladine podzemne vode. Na približno 20% merilnih mest pa ta čas že beležimo izjemno nizke gladine podzemne vode, ki so mestoma nižje kot je značilno za ta letni čas. Infiltracija padavin je nižanje gladin ustavila lokalno le v relativno plitvih aluvijalnih vodonosnikih, vendar padavinski dogodki v obliki ploh in neviht na gladine vplivajo le kratkoročno.

Izjemno nizke gladine podzemne vode in s tem zelo nizko količinsko stanje ostajajo v delu Prekmurskega polja na območju Lipovcev in Rakičana, na zahodu Dravskega polja, v vodonosnikih spodnje Savinjske doline, na Brežiškem polju v območju Vrbine, južnem delu doline Kamniške Bistrice, pa tudi na zahodu Sorškega polja in na severu vzhodu Kranjskega polja. Nizko stanje beležimo na preostalih delih prodno peščenih vodonosnikov, izjema so gladine podzemne vode v Vipavsko-Soški dolini, Ljubljanskem polju in gladine na merilnih mestih, kjer je podzemne voda v hidravlični povezavi z vodotoki s povirjem v visokogorju, katere v tem času še vedno bogati raztaljena snežnica in kjer za ta čas prevladujejo običajne gladine podzemne vode.

Na območju vodonosnikov s kraško in razpoklinsko poroznostjo je v alpskem svetu vodnatost izvirov običajna za ta letni čas, vodnatost izvirov Dinarskega krasa pa je mala in kaže na nizko količinsko stanje kraških vodonosnikov.

Padavine v obliki neviht in ploh tako trenutnega stanja nizkih in izjemno nizkih gladin podzemne vode v prodno peščenih vodonosnikih tudi v prihodnje ne bodo bistveno izboljšale. Stanje se lahko izboljša na običajno raven le z obilnejšimi dolgotrajnimi padavinami.

Vremenski obeti – razvoj vremena od 29. maja do 5. junija

Sprva bodo naši kraji na južnem obrobju območja visokega zračnega tlaka, od ponedeljka 1. junija naprej pa bo nad južno Evropo območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah bo prevladoval veter severnih smeri, šele proti koncu obdobja bi se lahko obrnil na zahodno smer. K nam bo pritekal nekoliko prehladen zrak za ta letni čas, nekoliko topleje bo šele proti koncu obdobja.

Povsem suhega vremena ne bo, obilnega dežja pa prav tako ne. Pričakujemo lahko le krajevne padavine, ki bodo najmanj verjetne na Primorskem. V celotnem obdobju bo najboljšem primeru krajevno padlo 10 do 15 mm dežja, v večjem delu Slovenije pa manj kot 10 mm. Verjetnost za nevihte z nalivi je zelo majhna. Pihal bo veter severnih do vzhodnih smeri, proti koncu obdobja jugozahodnik.