Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2020

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2020 in jo objavi v Uradnem listu RS.

Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2020 se spreminja zaradi:

• določitve novega roka za spremembo zbirne vloge, ki je določen z uredbo Komisije 2020/501/EU, ki je najpozneje do 30. junija in ne do 31. maja 2020, kot določa veljavna Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2020 (Uradni list RS, št. 10/20 in 61/20). Posledično se podaljšajo tudi določeni roki za oddajo prilog zbirne vloge in roki za oddajo posameznih zahtevkov;
• ustrezno se prilagodijo postopki pregledov na kraju samem in kontrolni sistem v zvezi z navzkrižno skladnostjo. Gre za prilagoditev na uredbo Komisije 2020/532/EU, ki dovoljuje odstop od nekaterih členov uredbe Komisije 809/2014/EU. V predlogu uredbe se določi, da morajo udeleženci, ki sodelujejo pri pregledu na kraju samem, izvajati aktivnosti in ukrepe za zamejitev širjenja virusa SARS-CoV-2 v skladu s priporočili NIJZ.
• Za namene financiranja, upravljanja in spremljanja ukrepov kmetijske politike je v predlogu uredbe opredeljeno, da se aktivnosti in ukrepi za zamejitev širjenja virusa SARS-CoV-2 šteje za višjo silo oziroma izjemno okoliščino v skladu z drugim odstavkom 2. člena Uredbe Komisije 1306/2013/EU. Določeni so primeri izjemnih okoliščin in poenostavljen način obravnave primerov izjemnih okoliščin, ko nosilcu kmetijskega gospodarstva sporočanje izjemne okoliščine ni potrebno, določeni so tudi primeri izjemnih okoliščin, ki pa jih upravičenec mora sporočiti agenciji, ker podatki, da je neizpolnjevanje pogojev ali zahtev posledica izjemne okoliščine agenciji niso na voljo oziroma se ne nanašajo na celotno populacijo upravičencev za določen ukrep. Določena so tudi obdobja, v katerih se primeri posameznih izjemnih okoliščin priznajo.
• Za zmanjšanje administrativnih bremen za Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) je nadalje določeno, da v primeru, ko odobri izjemno okoliščino, ni treba izdati odločbe, temveč o tem odloči z odločbo o odobritvi sredstev.
• Primeri izjemnih okoliščin se upoštevajo tudi pri izpolnjevanju zahtev navzkrižne skladnosti.
• V spremembi uredbe je določen tudi poenostavljeni postopek v zvezi s prenosom kmetijskega gospodarstva zaradi zmanjšanja upravnih bremen tako za upravičence kot za AKTRP.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. Spremembe in dopolnitve uredbe so potrebne zaradi izrednih razmer, povezanih z epidemijo COVID-19.

Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 se spreminja in dopolnjuje zaradi:

• spremembe roka za izdelavo hitrih talnih testov oziroma hitrih rastlinskih testov pri ukrepu kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (v nadaljnjem besedilu: ukrep KOPOP) - za leto 2020 se spremeni rok s 30. junija na 15. avgust;
• spremembe rokov v zvezi z izvajanjem ukrepa ekološko kmetovanje;
• dopolnitev prilog 1 in 16 (priloga 1 se v I. poglavju Primeri višje sile ali izjemnih okoliščin dopolni glede izjemne okoliščine, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo, priloga 16 pa se spremeni zaradi spremembe roka za izdelavo hitrih talnih testov pri zahtevah ukrepa KOPOP).

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o shemah neposrednih plačil

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o shemah neposrednih plačil.

Spremembe in dopolnitve uredbe so potrebne zaradi izrednih razmer, povezanih z epidemijo COVID-19. Uredba o shemah neposrednih plačil se spreminja in dopolnjuje zaradi: popravka sklicev na spremembe predpisov EU, ki urejajo sheme za neposredna plačila; določitve, kdaj se uporabi izjemna okoliščina zaradi epidemije COVID-19 pri ukrepu podpora za mleko v GO in podpora za rejo govedi ter pri podpori za zelenjadnice.

Datum, glede na katerega se stanje števila hektarjev kmetijskih zemljišč v Registru kmetijskih gospodarstev preverja s številom plačilnih pravic, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja za izplačilo, določi država članica, in sicer je kot skrajni datum dopuščen zadnji dan, ko je možno dopolnjevanje zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za posamezno leto. Za leto 2020 je treba dodati določbo, da za aktiviranje plačilnih pravic velja kot presečni datum zadnji dan, ko je še dovoljena oddaja ali dopolnitev vlog, in sicer rok za pozno predložitev zbirne vloge (10. julij 2020). Za leto 2020 se je namreč zaradi epidemije COVID-19 spremenil zadnji datum za posredovanje sprememb zbirne vloge, torej datum, do katerega ni dnevnih znižanj zaradi pozne oddaje, in ni enak datumu za pozno predložitev zbirne vloge, tako, kot je to veljalo v preteklih letih.

Epidemijo COVID-19 se bo v spremembi uredbe opredelilo kot izjemno okoliščino za leto 2020, katero se lahko uveljavi za čas od razglasitve epidemije do največ trideset dni po tem, ko Vlada izda sklep o razglasitvi konca epidemije. Kot primeri izjemne okoliščine se štejejo: prepozna označitev živali ali prepozna priglasitev premika živali v centralne registre živali in sporočanje sprememb v register kmetijskih gospodarstev izven predpisanega časovnega razpona. Primerov izjemnih okoliščin upravičencu ni treba sporočiti Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP).

V uredbi o shemah neposrednih plačil se upošteva izjemno okoliščino za prepozno označitev živali ali prepozno priglasitev premika živali v centralne registre živali pri ukrepu podpora za mleko v gorskih območjih in podpora za rejo govedi. Nazadnje navedeno pomeni, da se bo žival, za katero je upravičenec prepozno javil premik, ki se je zgodil v obdobju epidemije, štela za upravičeno do podpore.

Zaradi razglašene epidemije COVID-19 so se pripravile dopolnitve in spremembe nekaterih shem in ukrepov, ki se uveljavljajo prek zbirne vloge za leto 2020. Spremenili so se nekateri pogoji upravičenosti, s čimer so se ukrepi prilagodili zdajšnjim okoliščinam. Pri shemah neposrednih plačil so bile za ta namen potrebne naslednje prilagoditve pri podpori za zelenjadnice:

• ker se je zaradi epidemije COVID-19 prekinil vnos zbirnih vlog, je treba v predpisu omogočiti, da bo datum začetka prisotnosti zelenjadnic enak datumu setve ali sajenja, tudi če je bila setev ali sajenje opravljeno v obdobju epidemije in pred dnem vložitve zbirne vloge posameznega nosilca kmetijskega gospodarstva. Ko bo spet možen vnos zbirne vloge, bo nosilec KMG, ki bo uveljavljal podporo za zelenjadnice, lahko na obrazcu »Prijava zelenjadnic in obdobij prisotnosti« vpisal datum setve oziroma sajenja za nazaj. Še vedno bo tudi veljalo, da če je setev ali sajenje bilo opravljeno pred 24. februarjem 2020, se dnevno obdobje prisotnosti začne šteti s 24. februarjem 2020
• Pri podpori za zelenjadnice se zaradi prilagoditve ukrepa zdajšnjim okoliščinam, ki jih je povzročila epidemija COVID-19, spremeni tudi pridelek na hektar za posamezno zelenjadnico, in sicer se namesto SURS tržni podatek o pridelku uporabi SURS podatek o pridelku. Prodajalcem zelenjave so se namreč prekinile pomembne tržne poti, kot je prodaja v gostilne in javne ustanove, ki so zaradi epidemije zaprte, in bodo zato težje z računi izkazali zdaj določen obseg pridelave v veljavni uredbi, ki opredeljuje sheme neposrednih plačil. Bo pa ta sprememba veljala tudi za naprej, saj se z uredbo določa povprečni pridelek za posamezno zelenjadnico, veljaven za vso Slovenijo, ki pa ima zelo različne pedoklimatske razmere, kar se kaže tudi v količini pridelka v posameznih območjih. Pri posameznih vrstah zelenjadnic kmetje izbirajo različne sorte in hibride, ki tudi pomembno vplivajo na pridelek. K zmanjšanju pridelka pomembno prispevajo še pomanjkanje FFS in pa vremenske razmere kot priprava zelenjave za trg. Tudi za naprej je potrebna izjema za ekološke pridelovalce, ki imajo zaradi načina okolju prijazne pridelave manjši pridelek in bodo tako težje dokazovali zdajšnji določeni obseg pridelave zelenjave. Še dodatno se izjema pri pridelku na hektar predvidi za zelje, kjer domače sorte ne morejo dosegati niti ne tržnega pridelka, ki ga za zelje opredeljuje SURS, in solato ter papriko, ki imata zaradi zgodnje pridelave ali večjega pritiska bolezni večji odpad. Prilagodi pa se tudi pridelek za čebulo, katerega količina je zelo odvisna od izbrane sorte (avtohtona sorta čebule ptujski luk ima občutno nižji pridelek), prav tako pa gre za zelenjadnice z veliko odpada (npr. pri čebuli je zaradi gnitja težavno skladiščenje). Pridelek za fižol se prilagodi zaradi nizkega pridelka pri fižolu za zrnje.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2020

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 v letu 2020 in jo objavi v Uradnem listu RS. Spremembe in dopolnitve uredbe so potrebne zaradi izrednih razmer, povezanih z epidemijo COVID-19.

Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 v letu 2020 se spreminja in dopolnjuje zaradi:

• spremembe roka za sporočanje staleža prašičev v operaciji dobrobit živali za prašiče (o staležu prašičev se poroča na prvi dan v mesecu za mesece, za katere je čas za sporočanje staleža potekel v obdobju trajanja omejitev zaradi epidemije COVID-19. Šteje se, da so podatki sporočeni pravočasno, če so v CRPš sporočeni v štirinajstih dneh po prenehanju omejitev zaradi epidemije COVID-19);
• upoštevanja izjemne okoliščine pri zahtevah za skupinsko rejo z izpustom, za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih in za kirurško kastracijo sesnih pujskov moškega spola v operaciji dobrobit živali za prašiče. V vseh primerih se to šteje kot izjemna okoliščina, ki jo mora upravičenec sporočiti Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja na način, kot to določa osnovna uredba. (Velja za upravičence, ki zaradi omejitev odkupa oziroma prometa s prašiči zaradi epidemije COVID-19 ne morejo izpolniti zahteve za skupinsko rejo z izpustom in zahteve za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih prašičev, zaradi česar število prašičev posamezne kategorije na datume, na katere se prijavlja stalež prašičev, lahko preseže največje dovoljeno število živali, za posamezno zahtevo, opredeljeno v programu dobrobiti živali in vneseno v CRPš ter za upravičence, ki zaradi omejitev izvajanja veterinarskih storitev ne morejo izvesti kirurške kastracije sesnih pujskov moškega spola z uporabo anestezije oziroma analgezije).
• spremembe pogojev glede datuma začetka obdobja paše in časa izvedbe koprološke analize in tretiranja živali na podlagi rezultatov koprološke analize v operacijah dobrobit živali za govedo in drobnico. Začetek obdobja paše za govedo in drobnico se uveljavlja od datuma začetka paše, navedenega v dnevniku paše v Prilogi 3 osnovne uredbe, ki ga upravičenec navede tudi na zahtevku. Datum začetka paše iz dnevnika paše iz Priloge 3 osnovne uredbe se ne upošteva pri pregledu na kraju samem za preverjanje pravočasnosti izvedbe koprološke analize in tretiranja živali. Paša goveda in drobnice se v letu 2020 lahko začne pred opravljeno koprolško analizo in tretiranjem živali. Koprološka analiza in tretiranje živali na podlagi rezultatov koprološke analize morata biti opravljena po končani paši. Koprološka analiza mora biti izdelana in podatki iz koprološke analize vneseni v seznam koproloških analiz najpozneje do 31. decembra 2020.

Poročilo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto 2019

Vlada RS se je seznanila s Poročilom varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto 2019. Poročilo zajema ugotovitve iz obdobja po imenovanju novega varuha, ki je bilo 20. decembra 2018, pa do 31. decembra 2019.

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano spremlja ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano, na svoji spletni strani objavlja zglede dobrih poslovnih praks in o tem obvešča javnost. Pri tem mora delovati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in varovanje poslovnih skrivnosti. V skladu z zakonodajo je pri svojem delu neodvisen in samostojen, materialna in finančna sredstva za njegovo delovanje pa zagotavlja ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

Poglavitne ugotovitve iz Poročila so:

• razumevanje deležnikov po zakonu nedovoljenih ravnanj je za isto nedovoljeno ravnanje različno;
• od pridelovalca do potrošnika je vzpostavljen ustrezen nadzor, slovenski potrošnik lahko zaupa slovenskim prehranskim proizvodom;
• določitve in uveljavitev zakona ne pomenijo velikih ovir v verigi, nastala pa so posamezna nedovoljena ravnanja;
• varuh je zaznal različne značilnosti delovanja verige pri različnih deležnikih, vključno s sistemom javnega naročanja;
• povečal se je obisk na spletni strani varuha;
• delo varuha je oteženo zaradi njegove omejene pristojnosti, saj je odziv deležnikov glede konkretnih zadev izrazito interesno usmerjen; varuh se pri tem spoprijema s težavami zaradi področja poslovnih skrivnosti.

Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka pri reji drobnice zaradi epidemije COVID-19

Vlada RS je izdala Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka pri reji drobnice zaradi epidemije COVID-19, ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Odlok je podlaga za izplačilo nadomestila upravičencem rejcem drobnice, ki so v sektorju ovčjega in kozjega mesa utrpeli izpad dohodka zaradi epidemije. Sredstva se zagotovijo v proračunu RS.

Nadomestilo za izpad dohodka pri reji drobnice se dodeli, ker je sektor utrpel najmanj 20 % izpad dohodka, ki je zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje zaradi pojava epidemije COVID-19. Prav tako ovčjega in kozjega mesa niso kupovali v t. i. HoReCa sektorju, izpadla je tudi sezonska prodaja jagnjet in kozličkov, ki se tradicionalno začne spomladi in je največja prav v obdobju od meseca marca dalje. Evidentiran zakol v klavnicah se je zmanjšal za 2/3. Jagenjčkov in kozličkov ni bilo mogoče prodati, zato so preraščali predvideno klavno težo in povzročili dodatne stroške in posledično izpad dohodka rejcem. Ocena pavšalne pomoči je določena kot posledica porasta stroškov.

Pri podaljšanja reje so imeli rejci drobnice v povprečju 78 EUR dodatnih stroškov na GVŽ ovce ali koze ali 11,7 EUR na ovco oziroma kozo. Za ukrep po tem odloku se predvideva cca. 870.000,00 EUR sredstev iz proračuna RS.

Pogoji upravičenosti do nadomestila:

-           nosilci KMG, ki so oddali zbirno vlogo za leto 2020 in so na dan 1. februarja 2020 redili najmanj 10 ovc oziroma koz,

-           da je bila čreda v letu 2020 cepljena proti bolezni modrikastega jezika

-           na dan oddaje zahtevka niso v stečaju, prisilni likvidaciji ali v osebnem stečaju ter morajo imeti poravnane zapadle davčne obveznosti.

Predvideno število upravičenih gospodarstev je 2.737 z 74.078 živalmi. Finančno nadomestilo lahko znaša največ 10.000 evrov na posameznega upravičenca.

Zahtevke vlagatelji vložijo na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja do 30. julija 2020.