Avtor Gregor Butala v prispevku trdi, da je državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc kulturnike označila za »neresne nergače«. Prav tako je zapisal, da je bila kultura med najbolj prizadetimi. Trdi, da uvedba začasnega temeljnega dohodka za samozaposlene ni bila posledica prizadevanj ministrstva, temveč reševanja gospodarstva, ne pa posebna pridobitev znotraj samega resorja.

Skladno s 26. in 27. členom Zakona o medijih zahtevamo popravek neresničnih dejstev, ki naj se glasi:

Državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc je tudi sama dolga leta delovala na področju kulturnega ustvarjanja in se zaveda težav, ki jih preživljajo kulturni delavci. Kategorično zanikamo, da je kulturnike označila za »neresne nergače«. Trditev je izmišljena in kot taka posega v njeno dobro ime.

Kultura ni bila med »najbolj prizadetimi« panogami, kot trdi članek. Samozaposleni v kulturi so na pobudo Ministrstva za kulturo prejemali temeljni mesečni dohodek in plačilo prispevkov. Javni zavodi so tekoče prejemali svoja programska sredstva in sredstva za plače. Delodajalci s področja kulture so bili deležni vseh ukrepov, ki so v 1. in 2. interventnem zakonu veljali za vse gospodarske panoge.

Razlaga:

Kulturno ustvarjanje je v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami zelo specifična panoga. Javni zavodi na področju kulture so večinoma že financirani s strani države in jim država že zdaj nadomešča dohodke, ki izhajajo iz plač, prav tako je nemoteno potekalo izplačevanje programskih sredstev za storitve, ki se niso izvajale.

Uvedba začasnega temeljnega dohodka za samozaposlene je bila skupni projekt koalicije in vseh resorjev, a ministrstvo za kulturo je samo pripravilo predlog, ki bi zajemal kar največ delavcev v kulturi in se je na delovni skupini tudi borilo, da se je sprejel. V drugem protikoronskem paketu pa se je potrudilo, da so bili upoštevane prav vse pripombe, ki so nam jih pošiljalo samozaposleni v kulturi in drugi kulturni delavci.

Na področju samozaposlenih v kulturi so bili sprejeti ukrepi, in sicer upravičenost do temeljnega dohodka ter oprostitve plačila prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Ker so nekateri samozaposleni izrazili bojazen, da ne bodo mogli zaprositi za temeljni dohodek, saj februarja niso zaslužili nič (prvi protikoronski paket je izgubo dobička definiral tako, da mora biti dohodek v času krize nižji kot februarja 2020), smo jim šli naproti in predlagali amandma, po katerem se izguba dohodka zdaj meri v primerjavi z (rekordnim) letom 2019, kar je tudi glavni strateg delovne skupine Matej Lahovnik imenoval za zelo velikodušno.

Z drugim protikoronskim paketom smo naslovili tudi veliko samozaposlenih s področja kulture oz./in novinarjev, ki so samozaposleni za krajši delovni čas od polnega in hkrati delno zaposleni. Tudi tem smo omogočili pridobitev temeljnega mesečnega dohodka glede na obseg registrirane samostojne dejavnosti in jih s tem izenačili s samozaposlenimi osebami, ki so zavarovani zgolj na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti.

Zato je trditev, da uvedba začasnega temeljnega dohodka ni bila posledica prizadevanja ministrstva, povsem napačna in zlonamerna.

Prav tako poudarjamo, da avtor na ministrstvo ni naslovil novinarskega vprašanja, preden je napisal članek. Pisanje takšnih enostranskih člankov, ki so hkrati polni neresnic in zavajanj, ni v skladu z vestnim novinarskim delom.