Skoči do osrednje vsebine

Janez Janša: Sprejemamo ukrepe, s katerimi bo slovensko gospodarstvo ohranilo vitalne kapacitete

Predsednik vlade Janez Janša je bil v ponedeljek gost oddaje Pogovor s predsednikom vlade na Nova24TV.

Predsednik vlade Janez Janša v oddaji na Nova24TV.

Predsednik vlade Janez Janša v oddaji na Nova24TV. | Avtor Kabinet predsednika vlade

1 / 3

Uvodoma je premier izpostavil, da je glavni namen tretjega protikorona paketa pomoč podjetjem, kjer je zaradi epidemije manj naročil, ker so se nekateri trgi zaprli, ker so se pretrgale logistične verige, ker se razmišlja o naročanju števila produktov. "Ker računamo, da je večina teh motenj začasnih, menimo, da je pomembno, da podjetja ohranijo svoje kapacitete, da delavci ostanejo zaposleni, pa tudi, če nimajo dela za poln delovni čas, za to razliko v tem tretjem protikorona paketu namenjamo znatna sredstva, zato, da bo slovensko gospodarstvo v teh negotovih časih ohranilo svoje vitalne kapacitete," je poudaril predsednik vlade in dodal, da bo ukrep subvencioniranega delovnega časa veljal do konca leta, "po potrebi ga bomo podaljšali v nekaterih delih ali za nekatere panoge v nekaj mesecih prihodnjega leta, če se situacija ne bo izboljšala."

Glede turističnih bonov, ki jih vlada prav tako načrtuje v tretjem protikorona paketu, je premier ocenil, da gre za dvojni zadetek, saj z boni pomagamo tako turizmu kot tudi ljudem, ki so davkoplačevalci. V tretjem paketu je predviden tudi delež sredstev za zdravstvo. Predsednik je ob tem poudaril, da so v nekaterih slovenskih bolnišnicah in zdravstvenih domovih prostori in oprema zastareli in, da zdravstveno osebje marsikje na stari opremi in prostorih brez klime poleti in dobrega ogrevanja pozimi dela čudeže. "Zaradi ljudi naš zdravstveni sistem funkcionira na relativno visoki ravni," je poudaril premier in dodal, da so prav zato v tretjem protikorona zakonu predvidena sredstva za pokrivanje stroškov, ki so nastali v okviru epidemije. "Bo pa Evropska komisija predstavila predlog za znatna evropska sredstva, ki bodo na voljo v skladu za okrevanje in kjer bo imelo zdravstvo držav članic prednost," je ob tem poudaril Janez Janša. Poudaril je še, da je turizem v tretjem protikorona paketu posebej naslovljen, "saj je ključni namen tega paketa, da se turistična dejavnost ohrani pri življenju in da se čim prej zažene." "Ker je bila turistična dejavnost najbolj prizadeta v epidemiji, se nekatere ukrepe, na primer čakanje na delo, podaljšuje in šele konec junija bomo vedeli, koliko se bo dejavnost pobrala zaradi ukrepov, ki smo jih sprejeli in zaradi odpiranja meja," je ob tem še dodal premier Janez Janša.

Kot pomemben zakon pa je predsednik vlade izpostavil tudi zakon o odpravljanju ovir za pomembne investicije, pri čemer gre za pomemben zakon, s katerim se bodo odpravile predvsem birokratske ovire, obenem pa se bo sprostila realizacijo projektov, ki sedaj stojijo, pri čemer je premier omenil, da je takšnih projektov več kot 400.

Glede velikega števila umrlih v domovih za ostarele v času epidemije koronavirusa, je premier Janez Janša dejal, da obžalujemo vsako smrt, pri tem pa opozoril, da če bi vlada Marjana Šarca ljudem (zdravnikom, učiteljem) po počitnicah na okuženih območjih Italije v februarju svetovala naj bodo 14 dni doma, zato, da bi se videlo, ali so zdravi ali ne, bi bilo okužb s koronavirus v domovih za starejše pol manj.  "Ko je prišlo do izbruha v domu za ostarele v Ljutomeru, je ministrstvo za zdravje želelo obolele premestiti v bolnišnico na Ptuju, pa se je vodstvo bolnišnice iz stranke SD temu grobo uprlo, tako da so morali iskati druge rešitve," je še spomnil predsednik vlade Janez Janša. Ob tem je premier tudi opozoril da so resor za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vrsto let vodili predstavniki Socialnih demokratov, ob čemer so danes ravno predstavniki Socialnih demokratov najbolj glasni glede situacije v domovih za ostarele. "V domovih za ostarele so kadrovske in prostorske stiske, temu namenjamo veliko pozornosti. Ena ključnih točk v naši koalicijski pogodbi je ureditev dolgotrajne oskrbe starejših, posebna pozornost bo namenjena tudi investicijam za izgradnjo domov za ostarele," je še poudaril premier.

Ob vprašanju glede vpogleda v osebne mape 55 politikov, kar je bilo storjeno v času vlade Marjana Šarca, je premier Janez Janša dejal, da je do njega prišla informacija, da se je iz evidence osebnih podatkov nekaterih predsednikov strank odstranil zvonček, to je opozorilo, ki nadzorniku nad pregledom zbirke podatkov pove, ali je nekdo vpogledal v zbirko podatkov varovane osebe. "Mislim, da je takrat šlo za ministra Počivalška in Erjavca, potem pa je prišel ukaz, da naj se to enostavno umakne iz programa, torej da sploh ni nobenih opozoril glede vpogledov. Običajno te stvari počnejo tisti, ki potem drugim očitajo, kaj so počeli," je komentiral predsednik vlade.

"Ko gre za leve vlade, se očitno misli, da je dovoljeno vse," je poudaril premier in spomnil, da "smo v prejšnjem mandatu zaman skušali dobiti tajne pravilnike, ki jih v slovenski ustavi sploh ne bi smelo biti, osrednji mediji o tem niso poročali. Sedaj pa nekdo brez dokazov in osnove reče, kaj naj bi naša vlada počela, pa je to v medijih takoj prva novica."

Predsednik vlade je komentiral tudi petkove kolesarske proteste, pri čemer je dejal, da proti mirnim protestom nima nič, "hujša zadeva pa so grožnje s smrtjo, ki se jih opravičuje." "Mislim, da je tudi slovensko tožilstvo, ki je presodilo, da to, da nekomu groziš s smrtjo, ni stvar kazenskega pregona, močno padlo na izpitu," je ob tem še dejal predsednik vlade Janez Janša in dodal, da je to "huda stvar in mislim, da bo to imelo svoje posledice."

Predsednik vlade Janez Janša je v oddaji spregovoril tudi o tem, kakšna je bila situacija po tem, ko je bil imenovan za predsednika vlade, vlade pa dejansko še ni imel. "Veliko stvari je bilo treba urejati z ministri prejšnje vlade. Ob tem, da prejšnji premier ne samo, da ni bil odziven, ampak je aktivno preprečeval pravilne odločitve, ki so jih hoteli sprejeti nekateri njegovi ministri. Nekatere stvari smo potem vseeno uspeli pripraviti, dobili smo podatke od nekdanjih ministrov, čeprav jih je nekdanji premier Marjan Šarec ob tem nadiral," je dejal Janša in dodal, da je bila "naša sreča v tem, da so nekateri ministri vedeli, kako ravnati in je bilo vseeno nekoliko lažje, kljub temu pa je bil to nek čas, ki nima primerjave ne v mojem življenju ne v življenju te države."

"Ni daleč od resnice trditev, da toliko jugonostalgije, kot je je v Sloveniji, ni nikjer drugje po državah, ki so nastale na ozemlju bivše Jugoslavije. V Srbiji, na Hrvaškem, v Črni gori danes nihče več ne govori o tem, o tem govorijo samo ljudje iz skrajne levice v Sloveniji, res pa je, da imajo močne zvočnike. Nekateri mediji, ki bi morali biti usmerjeni prozahodno in proevropsko, in za tisto smer, za katero smo se odločili  na plebiscitu in referendumu, torej imamo ljudsko voljo zadaj, ampak nekateri mediji, čeprav se imenujejo nacionalni, se ozirajo nazaj k državi, ki je propadla zaradi klientelizma, korupcije, partije in rdeče zvezde, ter vsega, kar je bilo natlačeno v tisti prisiljen okvir," je na vprašanje gledalca o tem, zakaj je v Sloveniji toliko jugonostalgije odvrnil premier.

Glede odpiranja meja, je premier Janša poudaril, da je nek presečni datum 15. junij, da pa razume države iz naše soseščine, ki se opirajo na epidemiološko sliko v svoji državi in so zaradi tega z odpiranjem meja tudi bolj zadržane.

"Kar se tiče davčne politike, bo prišlo do sprememb. Gospod Simič, ki vodi strateški svet za debirokratizacijo, je obljubil, da se bo koncentriral na stvari v zvezi z davki, toda hitrega zniževanja davkov v tej situaciji ne moremo pričakovati," je odvrnil premier Janez Janša na vprašanje gledalke o davčni politiki. Ob tem je dejal, da mu je blizu ideja, da bi vsak lahko del dohodnine namenil za tiste namene, ki bi jih sam izbral. "Do konca leta lahko pričakujemo prve resne predloge za spremembe na področju davkov," je v zvezi s tem še povedal premier Janša.

"V meni ni nobenega sovraštva, običajno pa to izbruhne takrat, ko se nekateri ustrašijo za svoje privilegije in gre v skrajnosti, kot so grožnje s smrtjo, ampak to počne peščica ljudi, ki hujska in ščuva ter ima podporo za to v medijih, ki bi morali takšna ravnanja obsojati," je o sovraštvu v družbi dejal premier Janša in dodal, da meni, da, ko je govora o sovraštvu tudi konkretno proti njemu, pri tem ne gre za večinsko stališče ljudi. "Razpihovanje sovraštva pa je nevarno, zato je treba o tem govoriti," je dodal in poudaril, da če bi večina ljudi ideološko sovražila, ne bi glasovali za samostojno Slovenijo in ne bi prišli s tako malo praskami skozi zadnjo preizkušnjo s koronavirusom.