Zmanjševanje poplavne ogroženosti Grosupeljsko-Radenskega polja in s tem tudi samega mesta Grosuplje je namreč zasnovano na izgradnji zadrževalnikov visokih voda in kasneje na ureditvi Grosupeljščice v območju mesta. Največji vpliv na izboljšanje poplavne varnosti poseljenega dela Grosupljega ob Grosupeljščici med avtocesto in železniško progo pa naj bi imel prav načrtovani zadrževalnik Veliki potok. Z zadrževanjem visokih voda izven Grosupljega se bodo pretočne količine vode precej zmanjšale, zato mora biti zadrževalnik z vidika vpliva na dolvodna območja, zgrajen pred vsemi ostalimi ukrepi, ker predstavlja tudi omilitveni ukrep, oz. izničenje morebitnega negativnega vpliva regulacije Grosupeljščice na dolvodna območja, do katerega bi prišlo, če zadrževalnika ne bi bilo.

Vršilec dolžnosti direktorja Direkcije RS za vode Roman Kramer je ob podpisu pogodbe povedal: “Vsak projekt z naslova poplavne varnosti je pomemben, ta primer pa uvrščamo med primere dobre prakse, ko lokalna skupnost prepozna soodgovornost z državo pri zmanjševanju poplavne ogroženosti in aktivno pristopi k pripravi dokumentacije in pomaga pri pridobivanju zemljišč. Že samo slednje predstavlja velik zalogaj, ki pomembno vpliva tudi na dinamiko poteka projekta. Danes smo tu, podpisujemo pogodbo za izgradnjo zadrževalnika, a dela se bodo nadaljevala tudi po tem. Z ureditvijo Grosupeljščice, ki sledi izgradnji zadrževalnika, bomo dokončno uredili poplavno ogroženost tega območja.”

Dela v vrednosti dobrih 6 milijonov evrov (z ddv) bo izvajalo podjetje CGP, d.d., gradnja pa se bo predvidoma pričela v roku 30 dni po podpisu pogodbe.