Skoči do osrednje vsebine

Odziv na zapis v Mladini glede omejevanja dostopa do bolnišnične obravnave oskrbovancem v socialnovarstvenih zavodih

Na Ministrstvu za zdravje se z zapisom odzivamo na članka novinarja Vasje Jagra "Odpisani z dekretom" in "V domovih za starejše obstajajo seznami odpisanih, ki ne smejo priti v bolnišnico", objavljena v Mladini dne 15. maja 2020. Navedbe v Mladini glede omejevanja dostopa do bolnišnične obravnave oskrbovancem v socialnovarstvenih zavodih so neresnične in zavajajoče ter po nepotrebnem ustvarjajo stisko pri državljanih Republike Slovenije, zlasti oskrbovancih v socialnovarstvenih zavodih, njihovih svojcih, pa tudi pri zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so v času trajanja epidemije na različnih ravneh zdravstvene dejavnosti in v socialnovarstvenih.

Kot je razvidno iz dokumentov ministrstva za zdravje vsi protokoli usmerjajo v zagotavljanje bolnišnične obravnave pri uporabnikih, ki bolnišnično obravnavo potrebujejo. Ob navedenem velja poudariti tudi vlogo domov za starejše, ki je skladno z 8. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti tudi zagotavljanje osnovne zdravstvene dejavnosti v delu zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije za njihove uporabnike. Uporabnikom v socialnovarstvenih zavodih je za razliko od starejših državljanov, ki s primerljivimi potrebami živijo doma, v socialnovarstvenih zavodih omogočen dostop do kontinuirane zdravstvene nege in oskrbe, v kolikor jo potrebujejo in ta se jim je skladno z obstoječimi predpisi zagotavljala v socialnovarstvenih zavodih, če so jo potrebovali in v kolikor bolnišnično zdravljenje ni bilo indicirano.

Zaradi zavedanja ranljivosti starejše populacije, v povezavi z morebitno okužbo s COVID-19, ministrstvo za zdravje še prav posebno pozornost in skrb namenja socialnovarstvenim zavodom, tudi domovom za starejše, saj ti skrbijo za velik delež starejše populacije v Republiki Sloveniji, ki v povezavi z okužbo s COVID-19, zaradi starosti in pridruženih koničnih bolezni spada v eno najbolj ranljivih skupin prebivalstva. S ciljem podpore socialnovarstvenih zavodom pri izvajanju vseh preventivnih aktivnosti preprečevanja in obvladovanja okužbe s COVID-19, kakor tudi načrtovanja in zagotavljanja potrebne zdravstvene oskrbe v primeru izbruha epidemije COVID-19 v socialnovarstvenih zavodih, je bilo za socialnovarstvene zavode, njihove zaposlene, pa tudi uporabnike in svojce uporabnikov, pripravljeno večje število navodil in strokovnih smernic. Imenovani so bili koordinatorji za izvajanje zdravstvene dejavnosti v socialnovarstvenih zavodih, koordinatorji za področje zdravstvene nege in oskrbe v socialnovarstvenih zavodih in svetovalci za izvajanje paliativne oskrbe v socialnovarstvenih zavodih, za posamezno regijo.

Ministrstvo za zdravje je dne 17. 3. 2020 na socialnovarstvene zavode poslalo Navodila v povezavi s SARS-CoV-2 (COVID-19), v kateremu je priložen algoritem. Iz algoritma je razvidno, da se uporabniki v socialnovarstvenih zavodih, ki zaradi okužbe s COVID-19 potrebujejo bolnišnično obravnavo, napotujejo v bolnišnico.

V skladu s svojim poslanstvom se Ministrstvo za zdravje vseskozi zavzema za enakopraven dostop in obravnavo vseh državljanov Republike Slovenije pri zdravstveni obravnavi, kar vključuje tudi dostopnost do bolnišnične obravnave pod enakimi pogoji – ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino. V skladu s prvim odstavkom 8. člena Zakona o pacientovih pravicah je bila uporabnikom v socialnovarstvenih zavodih, kot posebej ranljivi skupini prebivalstva, namenjena dodatna aktivna skrb, kar je razvidno iz ukrepov in aktivnosti, ki jih je Ministrstvo za zdravje namenjalo populaciji uporabnikov v socialnovarstvenih zavodih.

Ne glede na to, da avtor Mladininega prispevka ne opredeli za katero obdobje navaja podatek o številu hospitalizacij oskrbovancev socialnovarstvenih zavodih, pri katerih je bila prisotna okužba s COVID-19, podatek, ki ga avtor navaja, ni resničen (tudi upoštevajoč korelacijo podatkov števila okuženih in števila hospitaliziranih). V Sloveniji je bila okužba s COVID-19 do vključno 16. 5. 2020 potrjena pri 322 oskrbovancih v socialnovarstvenih zavodih. Do vključno 16. 5. 2020 je umrlo 82 oskrbovancev SVZ, pri katerih je bila potrjena okužba s COVID-19, v bolnišnico jih je bilo napotenih 53, in pri 175 je bilo laboratorijsko že potrjeno, da okužba ni več prisotna. Ob navedenem velja izpostaviti, da so bile osebe, ki so umrle, osebe s pridruženimi kroničnimi boleznimi, pri čemer je interpretacija, da so umrle zaradi COVID-19, neutemeljena. Z namenom razumevanja in ustrezne umestitve podatkov, dodajamo še podatek, da je v letu 2016 v domovih za starejše umrlo 5.195 oskrbovancev, v letu 2017 5.466 oskrbovancev, v letu 2018 5.255 oskrbovancev in v letu 2019 5.197 oskrbovancev. Po podatkih, s katerimi razpolaga ministrstvo, je v obdobju januar – april 2020 v domovih za starejše umrlo 2.173 oskrbovancev. V kontekstu naravne smrtnosti je upoštevajoč navedene podatke, zelo težko domove za starejše imenovati žarišče epidemije, ampak nasprotno sklepati, da se je z aktivnimi, strokovno podprtimi odločitvami v Sloveniji populacijo uporabnikov v SVZ učinkovito zaščitilo pred okužbo s COVID-19.

V članku avtor navaja, da je ministrstvo iz vrst zdravnikov imenovalo posebne koordinacijske skupine, ki so za vsako regijsko skupino posebej preverjale stanje po domovih za starejše in usklajevale ukrepe ob epidemiji. Na tej podlagi naj bi bil po navedbah avtorja, pripravljen celostni načrt za razvrščanje starostnikov po vsej državi. Navedba avtorja je neresnična in neutemeljena. V mesecu marcu in aprilu je bila oblikovana mreža koordinatorjev, sestavljena iz:

  • koordinatorjev za izvajanje zdravstvene dejavnosti v socialnovarstvenih zavodih, katerih naloge, določene s sklepom so:
    • prerazporejanje in usklajevanje dela zdravnikov specialistov, specializantov in sekundarijev vseh specialnosti v regiji, ki niso vključeni v izvajanje službe nujne medicinske pomoči, delovanje COVID-19 ambulant ali izvajanje ambulantne dejavnosti v socialnovarstvenih zavodih, z namenom zagotovitve zdravstvene oskrbe v socialnovarstvenih zavodih v javni mreži. V zagotavljanje potrebnih kadrov se vključuje tudi vse koncesionarje in zasebne izvajalce zdravstvene dejavnosti na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti,
    • prerazporejanje in usklajevanje dela ostalega zdravstvenega kadra v regiji za zagotovitev zdravstvene oskrbe, vključno z zdravstveno nego,
    • koordinacija pri vzpostavljanju sodelovanja med izvajalci zdravstvene dejavnosti in ostalimi ključnimi deležniki (npr. civilna zaščita) v regiji.
  • koordinatorjev za področje zdravstvene nege in oskrbe v socialnovarstvenih zavodih, katerih naloge, določene s sklepom so:
    • koordinacija zdravstvene nege in oskrbe v socialnovarstvenih zavodih v regiji, v sodelovanju s koordinatorji za izvajanje zdravstvene dejavnosti v socialnovarstvenih zavodih, imenovanimi s sklepom ministra za zdravje,
    • edukacija zdravstvenih delavcev in sodelavcev v povezavi s pravilno uporabo osebne varovalne opreme in načrtovanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo in okužbe s COVID-19,
    • sodelovanje s koordinatorji za izvajanje zdravstvene dejavnosti v socialnovarstvenih zavodih, imenovanimi s sklepom ministra za zdravje, pri načrtovanju vključevanja poklicnih skupin na področju zdravstvene nege, študentov in prostovoljcev, za zagotavljanje kontinuirane zdravstvene nege in oskrbe v socialnovarstvenih zavodih,
    • sodelovanje z odgovornimi osebami socialnovarstvenih zavodov.
  • svetovalcev za izvajanje paliativnega oskrbe v socialno varstvenih zavodih, katerih naloge, določene s sklepom, so:
    • svetovanje koordinatorjem izvajanja zdravstvene dejavnosti v socialno varstvenih zavodih in zdravnikom, ki delajo v socialno varstvenih zavodih pri vpeljavi paliativnega pristopa v obravnavi uporabnikov z napredovalo, kronično, neozdravljivo boleznijo v socialno varstvenih zavodih, ob okužbi z virusom COVID-19,
    • svetovanje zdravnikom, ki delajo v socialnovarstvenih zavodih in dežurnim zdravnikom pri zahtevnejšem obvladovanju simptomov na področju dihal v času okužbe in poslabšanju simptomov osnovne bolezni vsled okužbe ali zaradi njenega napredovanja,
    • svetovanje zdravnikom dežurne službe pri zahtevnejšem obvladovanju simptomov na področju dihal v času okužbe in poslabšanju simptomov osnovne bolezni vsled okužbe ali zaradi njenega napredovanja pri pacienti, ki živijo v domačem okolju,
    • koordinacija pri vzpostavljanju sodelovanja med izvajalci zdravstvene dejavnosti in ostalimi ključnimi deležniki (npr. civilna zaščita) v regiji.

Namen oblikovanja koordinacijske mreže je v čim višji podpori socialnovarstvenim zavodom za učinkovito, kakovostno in varno skrb za oskrbovance, pa tudi za zaposlene v socialnovarstvenih zavodih, kar vključuje tudi izvedbo potrebnih ukrepov preventive prenosa okužbe, edukacijo zaposlenih in iskanje ustreznih rešitev, prilagojenih individualno glede na specifične potrebe zavoda. Avtor v članku vseskozi napačno navaja tudi, da so bili v koordinacijsko mrežo zajeti le domovi za starejše, kar ne drži. Ministrstvo je namreč v mrežo zajelo vse socialno varstvene zavode in vzgojno izobraževalne zavode, ki skladno z 8. členom ZZDej izvajajo tudi osnovno zdravstveno dejavnost za svoje oskrbovance.

Iskalnik