Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je danes, 19. maja 2020, sodeloval na neformalni videokonferenci ministrov Evropske unije, pristojnih za kulturo in medije. Neformalno virtualno ministrsko srečanje v okviru hrvaškega predsedovanja Svetu Evropske unije, ki je bilo izvedeno namesto rednega formalnega srečanja Sveta Evropske unije za izobraževanje, kulturo in mladino, je bilo namenjeno usmerjeni razpravi o učinkih krize covid-19 na kulturne in kreativne sektorje ter iskanju nadaljnjih ustreznih rešitev za te sektorje.

Kultura je po eni strani tista, ki v trenutni krizni situaciji pomembno prispeva k izboljšanju življenja ljudi v socialnem in psihološkem smislu, po drugi pa je eden najbolj prizadetih sektorjev. Zato se vzpostavljajo novi modeli in načini kulturnega delovanja, ki jih je treba še ustrezno podpreti in razvijati. Krepi se vloga digitalnih sredstev, ki ponujajo možnost vzpostavitve novih evropskih ekosistemov, pomen kvalitetnega informiranja in medijske pismenosti ter potreba po ponovnem premisleku o statusu in pravicah umetnikov. Za razpravo je hrvaško predsedstvo pripravilo dve vprašanji, ki se nanašata na prve ukrepe za ustavitev propadanja kulturnih in kreativnih sektorjev, še posebej v povezavi s postopnim umikanjem omejitev ter na glavna spoznanja glede kulturnih in kreativnih sektorjev, ki smo se jih naučili iz krize covid-19.

Zaradi izbruha in dramatičnega širjenja virusa covid-19 na svetovni in na ravni EU, je hrvaško predsedstvo že 8. aprila sklicalo prvo videokonferenco, v okviru katere so ministri za kulturo in avdiovizualne zadeve izmenjali informacije o načinih pomoči, ki jih za kulturni in kreativni sektor sprejemajo države članice na nacionalnih ravneh, ter o vrstah ukrepov, ki lahko na EU in na nacionalni ravni trajnostno okrepijo kulturni in kreativni sektor. Ob tej priložnosti so pripravili tudi skupno deklaracijo, ki sta jo predsedujoča ministrica Nina Obuljen Koržinek in komisarka Mariya Gabriel pozdravili kot močno sporočilo, ki ni bilo preslišano. Komisarka Gabriel je kot odgovor nanjo uvodoma predstavila vrsto trenutnih in načrtovanih ukrepov, namenjenih kulturnim in kreativnim sektorjem.

Zaradi pandemije so kulturne ustanove in prizorišča zaprla svoja vrata, velika večina kulturnih dejavnosti pa je zastala. Kulturni in kreativni sektor, vključno z mediji, spada po ugotovitvah Evropske komisije in ocenah ministrov med sektorje, ki jih je kriza najbolj prizadela.

Na podlagi pregleda ukrepov, ki so jih sprejele države in predlogov, ki so jih prispevala različna združenja kreativnega sektorja, ki so jih sprejeli v vseh državah članicah, se je oblikovala potreba po posebnih, kulturnim potrebam prilagojenih vrstah pomoči. Tako na nacionalnih kot na EU ravni in v tem okviru še posebej potreba po finančni okrepitvi in prilagoditvi programa Ustvarjalna Evropa. 

Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je v razpravi o nadaljnjih ukrepih za podporo kulturnim in kreativnim sektorjem kot odziv na negativne vplive covid-19 uvodoma pozdravil deklaracijo ministrov za kulturo EU, ki jo je pripravilo hrvaško predsedstvo, kot pomemben izraz naše skupne volje za združevanje prizadevanj za reševanje pomembnih izzivov na področju kulture in medijev.

Dejal je, da se ''Slovenija uspešno bori proti koronavirusni pandemiji zaradi zgodnjih učinkovitih vladnih ukrepov za lajšanje hudih gospodarskih in socialnih posledic krize na kulturni in kreativni sektor.'' Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) že kaže pozitivne učinke, saj zagotavlja preživetje in perspektivo za veliko ljudi v stiski. Pokrivanje socialnih prispevkov in izplačilo osnovnega dohodka s strani države je sektorjem močno olajšalo delovanje. Nenehno si prizadevamo, da nobena od kulturnih dejavnosti v času krize ne bi prenehala obstajati in da bi kultura po krizi spet v celoti zaživela.

Prav tako je minister dejal, da je na začetku maja Slovenija začela rahljati omejitve javnega in kulturnega življenja. Ministrstvo za kulturo je v okviru normalizacije razmer pristopilo k postopnemu odpiranju javnih knjižnic, muzejev in galerij, kar se je zgodilo do 18. maja, simboličnega mednarodnega dneva muzejev. Ti - kot številne druge kulturne ustanove in ustvarjalci - so se medtem po najboljših močeh, v glavnem na spletu, trudili, da bi javnosti omogočili dostop do kulture in edinstveno izkušnjo javnosti. Trenutno razmišljamo o nadaljnjem rahljanju kulturnih dejavnosti na področju uprizoritvenih umetnosti, filma, prireditev na prostem in drugih. Tukaj natančno sledimo ukrepom drugih držav, zlasti v naši soseščini.

Po ugodnih epidemioloških razmerah je Slovenija 15. maja napovedala konec epidemije covid-19, ki ji bo najverjetneje sledila razveljavitev omejevalnih ukrepov do konca maja. Vendar bodo posledice epidemije daljnosežne. Minister Simoniti je izpostavil, da bomo morali ''oceniti celotne posledice krize, tako finančno kot strukturno. Spletno distribucijo vsebine in široko uporabo različnih platform je treba ponovno oceniti in po potrebi spremljati ustrezen podporni mehanizem in ekonomske modele''.

Minister Simoniti je poudaril, ''da bi morala nova Ustvarjalna Evropa vključevati prožne in učinkovite določbe, kar je najpomembneje, in upoštevati potrebo po kulturni raznolikosti in enakih konkurenčnih pogojih. Pričakujemo tudi več poudarka na ustvarjalnih vsebinah v okviru programa Obzorje Evropa, ki zagotavljajo življenjsko povezanost kulture in ustvarjalnosti z raziskavami in tehnologijo.''

Ministri so se na spremenjene okoliščine odzvali tudi s prilagoditvijo Sklepov Sveta o kriznem upravljanju na področju kulturne dediščine, Sklepov Sveta o medijski pismenosti v svetu, ki se spreminja in z dopolnitvijo Delovnega programa za kulturo (2019 – 2022), v okviru katerega bo ustanovljena posebna skupina strokovnjakov, ki bo v okviru odprte metode usklajevanja preučila vlogo kulture v trajnostnem razvoju.

Trdno prepričanje, ki ga delijo ministri je, da je od kulture, ki igra nepogrešljivo vlogo pri zagotavljanju socialne, psihološke in ekonomske dobrobiti, odvisna tudi prihodnost Evropske unije.