Izkušnje iz preteklih mesecev poudarjajo soodvisnost držav članic glede dobave zdravil in medicinskih pripomočkov. Pojav ukrepov za preprečevanje prostega pretoka zdravil in medicinskih pripomočkov po vsem svetu in znotraj EU je izpostavil ranljivost in odvisnost Evrope od tretjih držav, ogrožal integriteto notranjega trga in vplival na različne akterje v evropski dobavni verigi zdravil. Praksa, kot je prekomerna zaloga, je dodatno prispevala k poslabšanju pomanjkanja. Zato je ureditev področja ter varna uporaba in oskrba z zdravili, medicinskimi pripomočki, pomemben sestavni del sistema javnega zdravja vsake države in zagotavlja, da visokokakovostni, varni in učinkoviti izdelki dosežejo tiste, ki jih najbolj potrebujejo.

Državna sekretarka dr. Tina Bregant je po sestanku povedala, da morajo biti zdravila za zdravljenje vseh bolnikov, ki potrebujejo pomoč, pravočasno na voljo po vsej EU in po dostopni ceni. Cena obstoječih in novih izdelkov mora biti poštena, da se zagotovi trajnost zdravstvenih sistemov in trajnostno okolje, v katerih sta možna razvoj in industrijska proizvodnja. Hkrati je opozorila, da nalezljive bolezni in epidemije predstavljajo trajno tveganje za globalno zdravje, varnost in gospodarske možnosti. Te izkušnje so hkrati pokazale potrebo po izboljšanju pripravljenosti na izredne razmere, vključno s pomembnostjo usklajenih in proaktivnih raziskav kot sestavnega elementa odzivanja na epidemije.

Trenutna kriza COVID-19 je močno povečala tudi tveganje pomanjkanja kritičnih zdravil. Globalna narava pandemije je zaostrila tudi težave z odvisnostjo EU od dobave aktivnih farmacevtskih sestavin (API) in končnih izdelkov iz tretjih držav. Vendar pa v Sloveniji nismo izkusili pomanjkanja kritičnih zdravil, je poudarila državna sekretarka dr. Tina Bregant.

Zakonodaja EU vsebuje obveznosti za industrijo za zagotavljanje stalne oskrbe z zdravili, ki se tržijo v državah članicah. Obveščanje o pomanjkanju in njihovo obvladovanje v večini na nacionalni ravni obravnavajo pristojni nacionalni organi. Pri reševanju težav v povezavi s pomanjkanjem zdravil na ravni EU je ključno sodelovanje, ki je prostovoljno in ga usklajujejo vodje agencij za zdravila - delovna skupina Evropske agencija za zdravila (EMA). Nanaša se tudi na razpoložljivost dovoljenih zdravil. Evropska komisija je podala priporočila o racionalni oskrbi in dodeljevanju zdravil. Skupaj z nacionalnimi regulatorji je razvila tudi smernice o regulativni prilagodljivosti za pokrivanje postopkov sprememb dobaviteljev API-jev ali določitve novih proizvodnih obratov.

Opažamo, da bo Evropa po krizi COVID-19 soočena z gospodarsko krizo, ki bo lahko še bolj vplivala na dostop do zdravil, zato je potrebno okrepiti sodelovanje med državami članicami in Evropsko komisijo za zagotovitev splošne in cenovne dostopnosti zdravil. Za zagotovitev dolgoročne trajnosti zdravstvenih sistemov je izrednega pomena sodelovanje pri oblikovanju učinkovitega političnega okvira, s katerim se preprečuje pomanjkanje in zagotavlja dobro delovanje industrije EU. Slednje bi moralo delovati v interesu omogočanja trajnostnega dostopa do zdravil evropskim pacientom in bolnikom. Republika Slovenija meni, da mora biti zagotavljanje vzdržne dostopnosti in preskrbe z zdravili omogočena vsem EU državam članicam, še zlasti tistim, kjer so tržišča majhna. V tem pogledu podpiramo ustanovitev skupnega razvojno-raziskovalnega centra, kar bi bilo zelo koristno.

Državna sekretarka dr. Bregant je še poudarila, da moramo pred morebitnim drugim valom epidemije dobro premisliti strategije in rešitve. Nekatere so kratkoročne, druge pa dolgoročne, tudi v luči gospodarske krize. Pomembno bo tudi vzpostaviti dobro koordinacijo med farmacijo, industrijo in zdravstvom.

Dr. Momir Radulović, direktor Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, ki je tudi sodeloval na video konferenci, je povedal, da Slovenija kljub večji porabi nekaterih zdravil v času epidemije COVID-19, ni imela težav s preskrbo zdravil. Slovenija je še predlagala, da bi proizvodnja nekaterih vitalnih zdravil bila v javni domeni, tako bi proizvodne kapacitete imeli pod nadzorom, kar bi bilo sploh zelo pomembno v primeru kriznih razmer.