Skoči do osrednje vsebine

Peta seja Sveta za ženske na podeželju

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je včeraj potekala 5. seja Sveta za ženske na podeželju, ki se je je udeležila tudi ministrica dr. Aleksandra Pivec.

Na seji so se člani sveta seznanili z raziskavo z naslovom "Zakaj spremljati duševno zdravje kmetovalk in kmetovalcev?" doktorice antropologije Duške Knežević Hočevar iz ZRC SAZU.

Raziskav, ki se osredotočajo na težave v duševnem zdravju med kmetovalkami in kmetovalci, v Sloveniji ni, kar pa ne pomeni, da ne moremo presojati problematike posredno, na podlagi ugotovitev tujih raziskav in redkih domačih raziskav o doživljanju stisk na družinskih kmetijah in posrednih kazalnikov duševnega zdravja, ki jih zagotavljajo NIJZ in SURS. Tuje raziskave sporočajo, da je kmečki poklic poklic s stalno ogroženostjo z delom povezanih obolenj, poškodb in celo smrtnih izidov zaradi samomora in da je prav doživljanje prekomernega stresa, ki stopnjuje tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju, njegova stalnica. Redke domače raziskave o strategijah razvoja na družinskih kmetijah in konfliktnih ter ambivalentnih odnosih med spoloma in generacijami potrjujejo v tujih raziskavah prepoznane vire težav in negotovosti, zaradi katerih kmetice in kmetje doživljajo prekomerni stres, s katerimi se bolj ali manj uspešno spoprijemajo.

Svet za ženske na podeželju je posvetovalni organ ministrice, ki oblikuje mnenja o pomembnejših odločitvah na področju zagotavljanja pravic žensk na podeželju. Sestavljajo ga: predsednica Sveta Vlasta Nussdorfer, Irena Ule (predsednica Zveze kmetic Slovenije), dr. Majda Černič Istenič (Biotehniška fakulteta), Nežka Režek in Jožica Gričnik (Zveza kmetic Slovenije), Fanika Simeonov (Sindikat kmetov Slovenije), Rok Damijan, Slavica Gašparič ter Doris Letina (ZSPM), Cveto Zupančič in Andrejka Krt (KGZS), Hermina Oberstar ter Sonja Gostiša (MKGP).

Svet v okviru svojih nalog spremlja položaj žensk na podeželju in daje predloge za izboljšanje njihovega položaja, daje strokovna mnenja k ukrepom kmetijske in drugih politik, ki vplivajo na položaj žensk na podeželju, prispeva k ozaveščanju o posebnem položaju žensk na podeželju in informiranju širše javnosti v zvezi s to problematiko ter spodbuja organizirano delovanje in medgeneracijsko sodelovanje žensk na podeželju.

Iskalnik