Zdaj, ko so požari v bližini nekdanje jedrske elektrarne v Černobilu pogašeni in pod nadzorom, je dokončno možno oceniti njihov vpliv na okolje in prebivalstvo.

Gorenje travnikov in gozdov ter posledičen prenos radioaktivnih snovi iz tal v zrak je povzročil kratkotrajno povišanje koncentracij radionuklidov v zraku. Na podlagi vseh podatkov, posredovanih iz Ukrajine Mednarodni agenciji za atomsko energijo, lahko sklepamo, da je to povišanje bilo zelo majhno in ni predstavljalo nobene grožnje lokalnemu prebivalstvu. 

Kot primerjavo lahko podamo, da bi sevalna obremenitev prebivalca Kijeva, tudi če bi koncentracija Cs-137 celo leto ostala na maksimalni izmerjeni vrednosti, znašala manj kot tisočinko tiste, dovoljene po slovenski zakonodaji. URSJV je tudi sproti med požarom spremljala avtomatske meritve hitrosti doze v izključitveni coni v okolici Černobila in ni zaznala nobenih povišanj. 

Pomembno je poudariti, da so ravni kontaminacije zelo hitro upadale z oddaljenostjo od mesta požarov, tako da o morebitnih škodljvih vplivih na širše področje Evrope in posebej Slovenije ni smiselno govoriti.

V izključitveni coni se nahaja več kritičnih jedrskih objektov in odlagališč, vendar noben ni bil ogrožen, tudi dodatni varnostni ukrepi niso bili potrebni. Kot pričakovano so bili sevanju najbolj izpostavljeni gasilci, vendar so meritve in izračuni pokazali, da kontaminacija zraka ni bistveno povečala izpostavljenosti zaradi splošne kontaminacije okolja na tem področju.

Požari so na tem področju pogosti, največji do sedaj so bili leta 2015, ki prav tako niso imeli resnega vpliva na prebivalstvo.