Skoči do osrednje vsebine

"Ustavimo pandemijo: Varnost in zdravje pri delu lahko rešita življenje"

Letošnji svetovni dan varnosti in zdravja pri delu je namenjen razglašeni pandemiji ter trenutno najpomembnejšemu dejavniku tveganja, ki se pojavlja v družbenem življenju ter tudi pri izvajanju delovnih procesov delodajalcev, in sicer varovanju zdravja delavcev pred okužbami in širjenjem najnovejšega koronavirusa. Mednarodna organizacija dela se je odločila, da svetovni dan varnosti in zdravja pri delu 2020 poimenuje "Ustavite pandemijo: Varnost in zdravje pri delu lahko rešita življenje".

Ustavimo pandemijo. Varnost in zdravje pri delu lahko rešita življenja.

Zaskrbljenost v svetu narašča zaradi naraščajočega števila okužb svetovnega prebivalstva in delavcev, delodajalci, delavci in državne organizacije ter inštitucije pa se soočajo z ogromnimi izzivi, ko se bojujejo proti pandemiji COVID-19. Cilj svetovnega dne varnosti in zdravja pri delu je spodbuditi nacionalni dialog o varnosti in zdravju pri delu. Tako bo na ta dan v ospredju predvsem ozaveščanje delavcev na delovnih mestih in sprejemanje ustreznih ter varnih ukrepov oziroma dobrih praks za preprečitev širjenja novega koronavirusa na delovnih mestih ter vloga, ki jo imajo službe za varnost in zdravje pri delu. Osredotočil se bo tudi na srednjeročno in dolgoročno sprejemanje ukrepov za zagotovitev varnega dela delavcev, vključno z možnostjo ponovitve nastalega trenutnega stanja in pripravljenostjo na prihodnost, zlasti z vključevanjem ukrepov v sisteme politike upravljanja varnosti in zdravja pri delu na nacionalni in delodajalski ravni. Delodajalci se morajo zavedati razsežnosti novega koronavirusa in biti na njega bolj pripravljeni, kar pomeni, da pripravijo konkretne preventivne organizacijske in tehnične ukrepe varovanja delavcev pred okužbami in širjenjem bolezni, ki temeljijo na ugotovitvah in usmeritvah medicinske stroke.

Težje in lažje nezgode pri delu

Zaradi nezgod pri delu in zaradi bolezni, povezanih z delom, v svetu vsako leto umre več kot 2,7 milijona delavcev (od tega jih je okoli 2,4 milijona povezanih z boleznijo), še dodatnih 381 milijonov delavcev pa se težje ali lažje poškoduje pri opravljanju dela pri delodajalcih. V Sloveniji se je število prijavljenih nezgod pri delu v letu 2019 glede na preteklo leto rahlo znižalo, in sicer za manj kot 1 %. Iz statistike prijavljenih nezgod za leto 2019 v informacijskem sistemu je bilo na dan 28. 1. 2019 razvidnih 10.122 prijavljenih nezgod pri delu, od tega 16 smrtnih, 9.585 lažjih, 511 težjih in 10 kolektivnih nezgod. Prijavljenih je bilo tudi 53 nezgod, ki so se zgodile na poti na delo in z dela, katerih pa delodajalcem sicer ni treba prijavljati.

Pri analizi nezgod glede na posamezne gospodarske dejavnosti je izpostavljena predelovalna dejavnost (SKD dejavnost C), saj iz statističnih podatkov izhaja, da se je v tej dejavnosti v letu 2019 zgodilo kar 37,4 % vseh prijavljenih nezgod. Naslednja dejavnost, v katero se uvrščajo delodajalci, ki so prijavili največ nezgod pri delu, je dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (SKD dejavnost G), v kateri smo zabeležili 12,4 % prijavljenih nezgod. Sledijo dejavnost gradbeništva (SKD dejavnost F) z 8,4 % ter dejavnost prometa in skladiščenja (SKD dejavnost H) s 7,5 % prijavljenih nezgod.

Ugotavljamo, da se vzroki za nastanek nezgod pri delu ponavljajo. Tako je bil v letu 2019 poglavitni vzrok za nezgode, v katerih so bili delavci težje, lažje ali smrtno poškodovani, izguba nadzora nad delovno opremo (stroji, ročno orodje, transportna sredstva,…), in to kar v 31,4 %. Kot naslednji vzrok za nezgodo pri delu pa so zabeleženi zdrsi, spotiki in padci delavcev (na nižji nivo, na istem nivoju in neopredeljeni padci), in to v 19,1 %. V 13,4 % je bil vzrok za nezgodo pri delu materialni povzročitelj oziroma padec bremena na delavca, gibanje telesa z obremenitvijo pa je bil vzrok za nezgodo pri delu v 13,8 % vseh prijavljenih nezgod. Prav tako kot pri vzrokih za nastanek nezgod pri delu tudi glede načinov nastanka ugotavljamo, da se v zadnjih letih ponavljajo. V letu 2019 so izstopale nezgode pri delu, v katerih so se delavci poškodovali zaradi stika z ostrim, koničastim in grobim materialom (25,3 %), zaradi vodoravnega ali navpičnega trčenja (23,6 %) ter zaradi udarca oziroma trčenja delavca s predmetom (18,4 %). Delavci pa so si največkrat poškodovali prste rok, in to kar v 29,3 %.

V analizi podatkov o starosti poškodovanih delavcev ugotavljamo, da je bilo v letu 2019 največ poškodovanih delavcev starih med 35 in 44 let (25,5 % vseh nezgod), v starostni skupini od 45 do 54 let je bilo zabeleženih 25,2 % prijavljenih nezgod, v starostni skupini od 25 do 34 let pa 24,3 % vseh prijavljenih nezgod. Najmlajši poškodovani, katerih nezgode so bile prijavljene na IRSD, so bili stari 15 let, najstarejši poškodovani pa 75 let. V letu 2019 je bilo izmed vseh prijavljenih nezgod pri delu 27,1 % takšnih, v katerih so bile poškodovane ženske, v drugih 72,9 % prijavljenih nezgod pri delu pa so bili poškodovani moški.

Pri analizi podatkov z vidika državljanstva poškodovanih delavcev ugotavljamo, da je bilo 85,5 % poškodovanih delavcev slovenskih državljanov, 12,2 % poškodovanih delavcev je bilo tujcev, ki niso bili državljani držav EU, predvsem delavcev iz nekdanje Jugoslavije, 1,7 % pa tujcev iz držav EU. Iz nekaterih prijavljenih nezgod ni bilo razvidno državljanstvo poškodovanih delavcev.

Smrtne nezgode

V letu 2019 je bilo na IRSD prijavljenih 16 nezgod pri delu, v katerih so delavci izgubili življenje in so se zgodile na delovnem mestu ali v delovnem okolju, med opravljanjem rednega dela ali na službeni poti. Štiri od teh nezgod so se zgodile v tujini. Inšpektorji so v letu 2019 obravnavali 11 smrtnih nezgod, niso pa obravnavali 4 smrtnih nezgod v tujini in 1 prometne nezgode na slovenskih cestah, saj prometne nesreče praviloma preiskuje Policija.

V letu 2019 je bil najpogostejši vzrok smrtne nezgode padec z višine, in sicer kar v 5 primerih. V 3 primerih je bila vzrok smrtnih nezgod prometna nesreča, v 2 primerih pa dotik električne napetosti. Po en primer vzrokov pa so bili ugotovljeni padec osebe na ravnem ter udarec delavca z glavo v robnik, podrtje ivernih plošč na delavca, odlet kamna pri miniranju, zasutje z brežino iz proda, prevrnitev z viličarjem in udarec delovne opreme.

Največ smrtnih nezgod se je v letu 2019 zgodilo v dejavnosti gradbeništva (SKD dejavnosti F1, F2 in F3), v kateri je bilo smrtno poškodovanih 5 delavcev, sledita ji dejavnosti proizvodnje kovinskih izdelkov razen strojev in naprav (SKD dejavnost C25)  s tremi smrtnimi primeri in dejavnost kopenskega prometa (SKD dejavnost H49), v katerih sta se zgodili po 2 smrtni nezgodi.

V letu 2019 je bilo največ smrtno ponesrečenih starih med 50 in 59 let. Tako je bilo v tej starostni skupini zabeleženih 5 smrtnih nezgod, v starostni skupini med 40 in 49 let pa so bile zabeležene 4 smrtne nezgode. Po 3 smrtne nezgode so bile zabeležene v starostni skupini od 20 do 29 let ter 60 let in več. Zabeležili smo tudi 1 smrtno nezgodo v starostni skupini od 30 do 39 let. Najmlajši smrtno poškodovani delavec v letu 2019 je bil star 21 let, najstarejši pa 62 let. Na lokaciji, na kateri ima delodajalec prijavljeno svojo dejavnost, sta bili zabeleženi 2 smrtni nezgodi, 14 smrtnih nezgod pa je bilo zabeleženih zunaj lokacije delodajalca.

Največ prijavljenih smrtnih nezgod v letu 2019 se je zgodilo pri delodajalcih, ki zaposlujejo od 20 do 49 delavcev. Vseh 16 smrtno ponesrečenih so bili delavci moškega spola. Glede državljanstva smrtno ponesrečenih ugotavljamo, da je bilo 9 smrtno ponesrečenih delavcev državljanov Republike Slovenije, 6 državljanov Bosne in Hercegovine in 1 državljan Slovaške republike. Glede na zaposlitveni status smrtno poškodovanih pa ugotavljamo, da je bilo 12 smrtno poškodovanih delavcev zaposlenih za nedoločen čas, 4 za določen čas.

Več podatkov o nezgodah pri delu je na voljo v Poročilu o delu Inšpektorata RS za delo v letu 2019, ki bo v kratkem objavljeno tudi na spletišču inšpektorata.

Iskalnik