Skoči do osrednje vsebine

Ministrica Kozlovič z novelo zakona v postopno sproščanje sodnih in upravnih zadev

Ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič je na današnji tiskovni konferenci podrobneje predstavila predlagane ukrepe Ministrstva za pravosodje, ki jih vsebuje predlog novele Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev in omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo.

»Vsi si želimo normalizacijo življenja in čeprav smo lahko večkrat nezadovoljni z državo, pa spoznavamo, da jo kljub temu potrebujemo. V največjem razmahu epidemije smo z interventnim zakonom zagotovili, da kljub omejitvenim ukrepom, pravna država v najširšem smislu še vedno deluje,« je uvodoma dejala ministrica Kozlovič.

»Poleg odgovornosti za omejitev širjenja virusa, za varnost in zdravje ljudi, smo sočasno omogočili da so sodna in izvršilna veja oblasti ter lokalne skupnosti izvajali tudi naloge v življenjsko najbolj nujnih zadevah, » je nadaljevala ministrica.

Ukrepi, ki so bili sprejeti na različnih področjih družbenega življenja, so prinesli rezultate, ki omogočajo počasno vrnitev v normalni tok, zato je Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo pripravilo novelo interventnega zakona, ki ob upoštevanju predpisanih ukrepov za zdravje in življenje ljudi, omogoča odločanje o večjem številu pravic in obveznosti ljudi ter s postopnostjo daje možnost vrnitve v ponovno  nemoteno delovanje.

Kljub željam, da bi relativno široko odprli delovanje sodstva, smo ob upoštevanju priporočil zdravstvene stroke in s posvetom deležnikov v pravosodju ocenili, da je potrebna postopnost določanja zadev, v katerih lahko sodišča odločajo ter da je ob izpolnitvi vseh pogojev za njihovo varno delovanje  kot tudi varno udeležbo strank v teh postopkih potrebna posebna previdnost, zaradi  omejitev javnih storitev in gibanja, ki so še veljavne in onemogočajo stalni dostop do kvalificiranega pravnega svetovanja in zastopanja.

Ministrica Kozlovič poudarja, da »sprostitev delovanja sodstva ne sme imeti škodljivih posledic za  pravice strank, še posebej najšibkejših.«

Ob tem se je treba zavedati, da kljub temu, da se niso izvajali naroki in druga procesna dejanja, so sodišča in drugi pravosodni organi v tem času opravili veliko nalog in sprejeli veliko odločitev tudi v zadevah, ki niso bile opredeljene kot nujne. Te odločitve bodo z uveljavitvijo tega zakona poslali – vročili strankam, ki se z njimi sicer seznanijo, niso pa dolžne in obvezne storiti ničesar, če tega ne želijo, saj roki, tako procesni kot materialni, še vedno ne tečejo. Če pa želijo, lahko opravijo določijo posamezna dejanja, ki bodo omogočala postopno nemoteno delovanje institucij in lahko tako tudi prej pridejo do svojih pravic.

Na izvršilnem področju so izvršbe preložene. Po uveljavitvi novele bodo sodišča lahko tudi v ne-nujnih zadevah, ki so se začele pred uvedbo ukrepov zaradi epidemije, izdajala sklepe o izvršbi in zavarovanju ter jih vročala strankam. Izjeme so pri varovanju najšibkejših, kar pomeni, da na primer ne bodo se izvajali rubeži in poseg na bančne račune.

Na klasičnem civilnem oziroma pravdnem področju bo sodiščem omogočeno, da smejo izdati sodbo in jo tudi vročiti strankam, če so v ne-nujni pravdi, še pred uvedbo ukrepov zaključili narok za glavno obravnavo. Strankam bo sodba torej vročena, vendar roki ne tečejo. S tem bomo namreč pomembno pripomogli k postopnemu odpravljanju zastoja pri poslovanju sodišč.

Tudi na področju zemljiškoknjižnih zadev predlog ministrstva omogoča postopno sproščanje zadev. Odločitev o zemljiškoknjižnemu predlogu lahko postane pravnomočna, čeprav roki ne tečejo, a le če se bodo na primer vse stranke odpovedale pravici do pritožbe. Enako velja za vpise v zemljiško knjigo. Stranke so sicer lahko že do sedaj vložile zemljiškoknjižni predlog in si tako zagotovile varstvo vrstnega reda.

Nova predlagana ureditev, za čas trajanja epidemije, strankam v insolvenčnih postopkih omogoča, da tudi če svojo vlogo, izjavo ali listino predložijo po roku, pa je razlog za zamudo epidemija COVID 19 in sodišče o tem še ni odločilo, sodišče takšno prepozno vlogo še vedno obravnava in jo kljub vložitvi po roku ne zavrže. Takšna interventna pravna podlaga, ki rahlja strogost in nepopravljivost dejanj v insolvenčnem postopku, bo pomembna okoliščina tudi pri presoji predsednika Vrhovnega sodišča RS, da postopke zaradi insolventnosti določi za nujne postopke. Vsekakor Ministrstvo glede na vse okoliščine meni, da bi bilo smotrno najprej začeti z odločanjem v že začetih postopkih predvsem s tistimi dejanji, ki ne ogrožajo zdravja ljudi in s tistimi, ki se lahko izvajajo kljub dejstvu, da na trgu v celoti še ne veljajo tržne (redne) razmere.  

V upravnih zadevah bodo upravni organi lahko vročali sklepe in odločbe in druge dokumente tudi v ne-nujnih zadevah. Vročanje se bo opravilo v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal, da do stikov med vročevalcem in naslovnikom ne bo prihajalo.

Ker se ureja vročanje ne-nujnih zadev, v katerih roki v času začasnih ukrepov ne tečejo, naslovnik ne bo dolžan nemudoma nekaj storiti, lahko pa bo to storil in s tem omogočil nadaljevanje postopka, na primer poslal dokaze, ki so potrebni za izdajo odločbe, ali pa bo z odpovedjo pravici do pritožbe dosegel nastanek dokončnosti in pravnomočnosti.

Omogočene bodo tudi ustne obravnave, vendar bo moral organ poskrbeti, da ne bo prihajalo do možnosti širjenja virusne okužbe in tako zavarovati zdravje in življenje udeležencev postopka.

Po potrditvi v Državnem zboru RS  in objavi v Uradnem listu RS bo torej obstajala pravna podlaga, da pravosodni in upravni organi ter drugi nosilci javne oblasti izvajajo ustne obravnave, naroke, odločajo in vročajo tudi v ne-nujnih zadevah vendar še vedno pod pogoji, da se zagotovi nemoteno varno delo za zaposlene in za stranke.

Procesni in materialni roki še vedno ne tečejo, ti ukrepi pa omogočajo postopen prehod v nadaljnjo normalno poslovanje ter sočasno varujejo najšibkejše.

Iskalnik