Glavni namen interventnega zakona ostaja enak, in sicer, da se v tem prehodnem obdobju omogoči ukrepe, ki so usmerjeni v obvladovanje širjenja virusne okužbe, varovanje zdravja in življenja ljudi in zagotovitev delovanja posameznih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ter zagotavljanja izvajanja pravic in obveznosti.

Glede na dejstvo, da so ukrepi, ki so bili sprejeti na raznovrstnih področjih prinesli rezultate in epidemija postaja vse bolj obvladljiva, je tudi na področju pravosodja treba pripraviti podlago za postopno sproščanje začasnih ukrepov in reševanje sodnih upravnih in drugih javnopravnih zadev.

Na področju sodnih zadev želi ministrstvo omogočiti postopno in hkrati čim bolj široko delovanje sodstva ob izpolnitvi vseh pogojev za njegovo varno delovanje, kot tudi varno udeležbo strank v teh postopkih.. Pri tem je potrebna posebna previdnost, da se v takšnih razmerah ne omogoči oškodovanja pravic šibkejših strank, predvsem tistih, ki nimajo stalnega dostopa do kvalificiranega pravnega svetovanja in zastopanja, upoštevaje vse omejitve, ki so bile sprejete zaradi preprečitve širjenja te nalezljive bolezni. Zato je nujno, da se delovanje sodstva začne postopoma in ne naenkrat ter posledično na škodo strank, še posebej tistih najšibkejših.

Nadaljnja rešitev je povezana s postopki zaradi insolventnosti, katere Zakon o sodiščih šteje med nujne zadeve, vendar je predsednik Vrhovnega sodišča RS v skladu s pristojnostjo, ki mu jo daje 4. člen ZZUSUDJZ, v odredbi z dne 30. 3. 2020 določil, da se štejejo za nenujne zadeve. V teh zadevah sodišča torej ne odločajo, ne vročajo sodnih pisanj, prav tako v njih roki za stranke ali sodišča ne tečejo. Po določbi tretjega odstavka 121. člena ZFPPIPP v postopkih zaradi insolventnosti tisti, kdor zamudi rok ali izostane z naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih po poteku roka ali koncu naroka ne more več vložiti.  Predlagana možnost vložitve vloge tudi po preteku časa bo lahko vplivala na odločitev predsednika Vrhovnega sodišča RS pri presoji ali postopke zaradi insolventnosti uvrsti oziroma določi nazaj med nujne postopke, saj nova predlagana ureditev, glede na razmere v državi, strankam v teh postopkih omogoča učinkovito izvajanje in varstvo njihovih pravic. Kljub morebitni zamudi roka lahko vlogo, izjavo, ugovor ali listino podajo tudi po roku, ker to ne zavleče postopka, saj sodišče odločbe še ni izdalo. S tem se prepreči, da bi za stranko nastopile neugodne posledice zaradi zamude roka, če je razlog oziroma vzrok za zamudo roka epidemija COVID-19.

Na področju upravnih zadev bo z novelo omogočeno vročanje odločb, sklepov in drugih dokumentov tudi v nenujnih zadevah. Zaradi še vedno prisotne nevarnosti širjenja virusne okužbe se v teh zadevah predlaga vročanje z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal, ker do stikov med vročevalcem in naslovnikom ne bo prihajalo. Ker se ureja vročanje nenujnih zadev, v katerih roki v času začasnih ukrepov ne tečejo, naslovnik ne bo dolžan nemudoma nekaj storiti, lahko pa bo to storil in s tem omogočil nadaljevanje postopka, na primer poslal dokaze, ki so potrebni za odločitev.

Poleg vročanja se z novelo omogoča izvedbo ustnih obravnav tudi v nenujnih zadevah (sedaj le v nujnih), vendar bo moral pristojni organ poskrbeti, da ne bo prihajalo do možnosti širjenja virusne okužbe in tako zavarovati zdravje in življenje udeležencev postopka.