Skoči do osrednje vsebine

Končno poročilo o železniški nesreči v Hrastovljah

Preiskovalni organ za preiskavo železniških nesreč in incidentov Ministrstva za infrastrukturo je pripravil končno poročilo o železniški nesreči v Hrastovljah, ki je povzročila razlitje kerozina. To je predstavljalo nevarnost za okolje, saj se področje nahaja na območju zajetja pitne vode Rižanskega vodovoda.

V nedeljo, 25. junija 2019, je na železniški postaji Hrastovlje prišlo do iztirjenja mednarodnega tovornega vlaka, ki je vozil iz smeri Kopra proti Divači. V Službi za preiskovanje letalskih, pomorskih in železniških nesreč ter incidentov na Ministrstvu za infrastrukturo so pripravili končno poročilo, ki opredeljuje vzroke in posledice nesreče. Nesreča, pri kateri posamezniki sicer niso bili poškodovani, je v javnosti odmevala predvsem zaradi razlitja kerozina, kar je predstavljajo neposredno nevarnost tamkajšnjemu okolju.

Preiskovalni organ ugotavlja, da je bil vzrok iztirjenja vlaka vožnja po zlomljeni ostrici kretnice. Ta se je zlomila zaradi premajhne togosti podpor ostrice, ki je omogočala posedanje in dokončen zlom ostrice.  Preiskovalni organ ugotavlja, da na kretnici ni bila zagotovljena stabilnost, zato se je v posameznih točkah posedala, kar je povzročalo mikrorazpoke, ki so vodile do preloma zloma.

V nesreči, ki se je zgodila ob pročelju predora, je iztirilo šest vagonov oziroma cistern, na eni pa se je zaradi drsenja po obodu predora prebil plašč rezervoarja. V predor je posledično izteklo kar 7611 litrov vnetljive tekočine, letalskega goriva – kerozina. Iztekla tekočina je predstavljala veliko nevarnost za okolje, saj se področje nesreče nahaja na območju zajetja pitne vode za področje primorsko obalne regije.

V izogib podobnim nesrečam v prihodnje se upravljavcu javne železniške infrastrukture SŽ-Infrastruktura, d.o.o. priporoča, da izdela listo kretnic po izpostavljenosti tveganju in temu primerno prilagoditi cikel monitoringa, ki mora biti v odvisnosti od starosti kretnice in njene obremenitve (starejša kot je kretnica ter bolj kot je obremenjena, pogostejši morajo biti pregledi). Med uradnimi priporočili je tudi ta, naj bo cikel vzdrževanja kretnice prilagojen starosti in obremenitvi kretnice (starejša in bolj obremenjena, kot je kretnica, pogostejši morajo biti vzdrževalni cikli), pogosteje pa se mora izvajati regulacija in menjava izrabljenih delov, npr. pragov, drsnih plošč in pritrdilnega materiala. Poleg naštetega se še priporoča, da se obod predora obdela tako, da bo površina gladka, brez ostrih robov in izstopajočega skalovja.

Iskalnik