Zasedanje obrambnih ministrov Nata o zavezniškem odzivu na pandemijo COVID-19
Namen zasedanja Natovih obrambnih ministrov sta bila pregled in dopolnitev ukrepov glede pandemije COVID-19 in njenih vplivov na zavezništvo. Obrambni ministri so se zavzeli za krepitev koordinacije nadaljnjih ukrepov odzivanja zaveznic na pandemijo, ocenili srednje- in dolgoročne posledice krize ter izpostavili pomen pridobljenih izkušenj za prilagajanje zavezništva, vključno glede civilne pripravljenosti, odpornosti in zagotavljanja neprekinjenega delovanja v kriznem času. Razpravljali so tudi o morebitnih dodatnih dejavnostih, ki bi bile potrebne, da zdravstvena kriza ne dobi še varnostne dimenzije, in preučili dodatne ukrepe za usklajen odziv na dezinformacije, povezane s pandemijo COVID-19, tudi v sodelovanju z EU.
Ob začetku izbruha COVID-19 je Nato začel implementacijo ukrepov za omejitev širjenja virusa in minimiziranje tveganja za vojake, civilno osebje ter okolje, v katerem so. Ukrepi glede delovanja in procesov so bili sprejeti tudi na sedežu Nata. Sporočilo zavezništva ostaja, da je enotno, solidarno in pripravljeno ter da nadaljuje opravljanje svojih temeljih in prednostnih nalog, vključno z operacijami. Zavezništvo se na krizo v povezavi s COVID-19 odziva v okviru svojih zmožnosti in pristojnosti.
Nekatere vojaške aktivnosti, vključno z vojaškimi vajami, so bile zmanjšane po obsegu in prilagojene tako, da se preprečuje širjenje okužbe, vendar ne na račun zavezniške zmožnosti odvračanja in obrambe. V tem kontekstu so obrambni ministri razpravljali o morebitnih nadaljnjih dodatnih dejavnostih, s katerimi bi preprečili, da bi sedanja zdravstvena kriza prerasla v varnostno. Nato prav tako ostaja prisoten v operacijah in na misijah ter drugih aktivnostih tako v vzhodnem delu zavezništva v eFP kot tudi v Afganistanu, Iraku in na Kosovu, v okviru Natovega nadzora zračnega prostora in pomorskih aktivnostih.
Minister mag. Matej Tonin je na zasedanju najprej izrekel dobrodošlico novi članici Nata, Severni Makedoniji. Poudaril je, da imajo obrambne sile pomembno vlogo pri reševanju krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19. Povedal je, da si Slovenija zelo prizadeva za obvladovanje krize, pri čemer je Ministrstvo za obrambo močno vključeno v koordinacijo. Ob razglasitvi epidemije je bil aktiviran Državni načrt zaščite in reševanja, ki opredeljuje tudi naloge in potrebne zmogljivosti Slovenske vojske. Glede sodelovanja v Natovih mednarodnih operacijah in na misijah je minister mag. Tonin povedal, da je Ministrstvo za obrambo sprejelo odločitev, da se redne rotacije kontingentov Slovenske vojske, ki so predvidene do konca junija 2020, podaljšajo praviloma za tri mesece. Naš glavni namen je, da se v največji meri zagotovita varno, kontinuirano in ustrezno prilagojeno sodelovanje oziroma prispevek v mednarodnih operacijah in na misijah tudi v okoliščinah epidemije COVID-19 ter hkrati ustrezna razpoložljivost sil v domovini za izvajanje ukrepov ob morebitni zaostritvi razmer glede COVID-19 ter podpornega delovanja SV ob južni državni meji. Obenem je minister poudaril, da Slovenija ostaja zavezana Natovim operacijam in misijam, zato ne razmišljamo o zmanjševanju sedanjih zavez ter ostajamo neomajna zaveznica tudi v teh zahtevnih okoliščinah.
Minister mag. Matej Tonin je tudi povedal, da je Slovenija na podlagi odločitve Vlade RS prek Evro-atlantskega koordinacijskega centra za usklajevanje pomoči ob nesrečah (EADRCC) zaprosila za mednarodno pomoč pri zagotovitvi strateškega zračnega prevoza zaščitne in medicinske opreme v Slovenijo. Obenem je Slovenija že donirala približno 100.000 zaščitnih mask in prav toliko zaščitnih rokavic Severni Makedoniji, v EUFOR Altheo je poslala zdravstveno ekipo in zaščitno opremo, vključno s testirno opremo za COVID-19, donacija pa je bila zagotovljena tudi Bosni in Hercegovini ter Srbiji, in sicer šotori, postelje, spalne vreče, grelci, odeje, pribor in stojala za smeti.
Obrambni ministri Nata so razpravljali tudi o tem, kako dodatno povečati prizadevanja za boj proti dezinformacijam in propagandi, povezani s COVID-19, ki jih širijo tako državni kot nedržavni akterji. Podrobneje so razpravljali o podpori zavezniških obrambnih sil civilnim oblastem v boju proti COVID-19 in o oceni različnih vidikov vpliva krize, povezane s COVID-19.