V nadaljevanju objavljamo delovni prevod celotnega pogovora. Pogovor je bil izvirno opravljen v angleškem jeziku.

Gospod predsednik vlade, najlepša hvala, da ste se nam pridružili, res smo veseli, da ste tukaj. Naj začnem z nečim osebnim, če lahko. Kako vi osebno doživljate sedanjo ustavitev življenja in omejevanje socialnih stikov? Predvidevam, da mora biti to težko, kajne?

Težko je za vse, za vsako Slovenko in vsakega Slovenca, za vsako Evropejko ali vsakega Evropejca, za tiste, ki so del vlade, pa je to še poseben izziv. Ne vem več, kateri dan je danes in koliko je ura. Vem samo, da smo natanko pred štirimi tedni prevzeli delo kot nova vlada. Po tem dnevi nimajo več imen.

Gospod predsednik vlade, vas lahko vprašam, kako se vaša vlada odziva na epidemijo koronavirusa? Ali nam lahko v zvezi s tem navedete nekaj ključnih izzivov, s katerimi se srečujete v Sloveniji?

Vlada je bila potrjena v petek, 13. marca, ob 8. uri zvečer in že čez eno uro smo imeli prvo sejo, prvo srečanje nove vlade, kjer smo obravnavali različne vrste težav. Kot država na krizo nismo bili pripravljeni, predvsem z institucionalnega vidika. Načrti, ki smo jih imeli, so bili namenjeni gripi in ne COVID-19, naše blagovne rezerve  so bile prazne, osebne zaščitne opreme je bilo malo, zato smo morali skočiti v vodo in začeti plavati in po štirih tednih lahko rečem, da nam je doslej šlo dobro. Z različnimi ukrepi smo uvedli omejitve socialnih stikov, ustavili smo vse, kar ni bilo ključnega pomena za vsakdanje življenje, in uspelo nam je upočasniti širjenje virusa in potek epidemije. Še vedno imamo več kot 50 smrtnih primerov zaradi koronavirusa, vendar se epidemija upočasnjuje in začeli bomo razmišljati, katere ukrepe lahko malce sprostimo, hkrati pa še naprej ohranjamo socialno distanco. V tem času imamo že več osebne zaščitne opreme, sicer še vedno ne dovolj, ampak veliko več kot na začetku in samo zato lahko nekatere ukrepe sprostimo. Naslednji teden pa bomo že lahko začeli bolj optimistično gledati v prihodnost. Zavedamo pa se, da te krize še ni konec. Virus je še vedno tu in nobenega zagotovila ni, da ne bo kjer koli prišlo do novega izbruh. Vse, kar naredimo in ukrepi, ki jih sprejmemo, naredimo potem, ko zelo natančno preučimo vse okoliščine, in na podlagi nasvetov naše zdravstvene službe.

Gospod predsednik vlade, vas lahko v zvezi z vsemi ukrepi, ki ste jih sprejeli, vprašam, kako koronavirus vpliva na domačo politiko v Sloveniji? Še bolj pa me zanima, kako to vpliva na način, na katerega ljudje dojemajo vašo vlado?

No, Slovenija je bila ob začetku epidemije v posebnem položaju. Pravzaprav smo bili v času, ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija, v brezvladju. To se je zgodilo 16 dni po razglasitvi epidemije v Litvi, na primer. Slovenija je soseda Italije, medtem ko Litva to ni. Torej si lahko predstavljate naš začetek. Začeli smo z vsem tistim, za kar smo mislili, da bo učinkovito. Pozorno smo preučili, kaj se dogaja v Italiji, zlasti v Lombardiji. Slovenke in Slovenci imajo tudi osebne povezave, tako, na primer, zdravniki iz naših bolnišnic poznajo zdravnike v Italiji in drugih državah, s čimer smo vzpostavili hitro izmenjavo informacij in to nam je zelo pomagalo, da smo pridobili nekaj zamujenega časa in da smo bili realni v naših odzivih. Zaenkrat so podatki pri nas precej dobri. Sredi bitke smo reformirali in reorganizirali naš zdravstveni sistem in danes smo resno pripravljeni tudi na to, če pride do druge faze epidemije. Hvala bogu se tudi sosednje države po štirih ali petih tednih epidemije veliko bolje spopadajo z njo. To je tudi razlog za današnji bolj optimističen pogled v prihodnost.

Gospod predsednik vlade, če spomnim na dejstvo, da Slovenija meji na več evropskih držav: kakšno je vaše mnenje glede odziva EU doslej oz. pomanjkanje tega odziva na številnih področjih, ki jih odpira koronavirus? Ali menite, da je Evropska unija naredila dovolj v smislu kolektivne solidarnosti v boju proti sedanji epidemiji?

Ko smo začeli pred štirimi tedni, smo takoj vzpostavili tesne stike s sosednjimi državami. Sam sem poklical predsednike vlad in ministri so poklicali kolege ministre v sosednjih državah. Takrat smo imeli na mejah dolge kolone, še posebej več desetkilometrske kolone tovornjakov in drugih vozil, ki so čakala na vstop v državo in izstop iz nje, in v nekaj dneh smo vzpostavili tako imenovani prehod meja v konvojih in razrešili zmedo. To je bilo mogoče le zaradi zelo učinkovitega sodelovanja s sosednjimi državami. Na žalost je trajalo veliko več časa, da se je celotna Evropska unija organizirala in vzpostavila takoimenovane zelene linije za tovornjake. Zdaj se prevoz blaga odvija razmeroma nemoteno, tako da te zelene linije res delujejo. Še vedno pa so težave z uvozom ali tranzitom osebne zaščitne opreme, saj nekatere evropske države še vedno blokirajo takšne prevoze. Stvari se izboljšujejo in naše zaloge se vsak dan nekoliko povečajo. Kolikor vem, isto velja za razmere v Evropski uniji in drugih regijah. Razmere se iz dneva v dan izboljšujejo tudi v sosednjih državah in v celotni Evropski uniji. Še vedno pa je nekaj držav, ki jih je epidemija veliko bolj prizadela. Slovenija je sedaj začela pošiljati tudi manjše količine pomoči nekaterim državam na Balkanu. Pomagali smo našim sosedom v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini, vzpostavljamo tudi tesne stike ter izmenjujemo informacije in izkušnje. Naši pripadniki civilne zaščite sodelujejo s svojimi kolegi v sosednjih državah. Razmere se tako izboljšujejo. Še vedno pa na evropski ravni nimamo dovolj zalog učinkovite osebne zaščitne opreme, nimamo dovolj kritične medicinske opreme in še veliko drugih stvari. Čaka nas še veliko dela.

V svojem odzivu na izbruh koronavirusa se je Evropska unija odločila zapreti svojo zunanjo mejo s Turčijo od 17. marca 2020 naprej. Podobno je veliko držav članic EU, vključno s Slovenijo, ponovno zaprlo svoje meje, uvedlo mejno kontrolo ipd. Ali menite, da bo ta kriza vplivala na prihodnost schengenskega območja, ki je po mojem mnenju eden oprijemljivih dosežkov evropskega projekta.

Ko je pred več kot desetimi leti Slovenija vstopila v schengensko območje, je bil to za nas radosten dan. Čutili smo, da smo spet združeni z našimi rojaki v sosednjih državah. Ponovno smo bili svobodni. Namreč, če si bil del nekdanje Jugoslavije, kjer so na mejah streljali na ljudi, podobno kot pri berlinskem zidu, je schengensko območje pomenilo nekaj enakovrednega pravi svobodi. To je eden od razlogov, da smo se kot država tudi pridružili Evropski uniji. Sedaj je drugače. Spopadamo se s problemi na obeh straneh, na eni strani zunanjih meja, ki niso dovolj zavarovane pred nezakonitimi prehodi, na drugi strani pa zakonito prečkanje še vedno ni dovolj preprosto. Zato moramo sistem izboljšati – in to ne glede na epidemijo in drugo. Kar se tiče vzpostavitve notranjih meja, vsi upamo, da gre za zgolj začasne ukrepe. Če bi tako ostalo več let, potem bi to resnično postala drugačna Evropa, Evropa, podobna tisti v srednjem veku. A sam ostajam optimist in mislim, da bomo na koncu uspeli. Vse, kar je torej bilo vrednota, podlaga za temelje, za ustanovitev Evropske unije, je še vedno nekaj, kar moramo zavarovati in nadgraditi.  Hkrati pa se moramo tudi zavedati, da Evropska unija ne more biti močna, če so njene članice šibke. Zato potrebujemo močne, stabilne, suverene in uspešne države članice, saj je samo s takšnimi članicami Evropska unija lahko močna in prepoznavna na svetovnem odru, in samo takšna lahko zaščiti interese svojih državljanov.

Še zadnje vprašanje, gospod predsednik vlade. Politico, eden najbolj branih tednikov v Bruslju, je 12. marca zapisal in bom kar citiral: »Ključno vprašanje za Slovenijo in Evropsko unijo je, v kolikšni meri bo gospod Janez Janša sledil svojemu najtesnejšemu zavezniku madžarskemu predsedniku vlade, Victorju Orbanu, ki spodkopava vladavino prava, svobodo medijev in druge temeljne evropske vrednote«. Glede na to, gospod predsednik vlade, je moje prvo vprašanje, kako bi vi odgovorili na to kritiko, ki prihaja prav iz Bruslja. Kot drugo pa bi vprašal, katere bodo vaše prednostne naloge predsedovanja, če se bo vaša vlada pripravljala na slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije naslednje leto.

Če govorimo o Madžarski, mislim, da kot sosedje veliko bolje razumemo, kaj se tam dogaja, in je povsem neprimerno ponavljati takšne obtožbe tudi v času epidemije. Ko ne bo več epidemije ali ko bo večina njenih posledic odpravljena, bomo pregledali rezultate in videli bomo, kdo se je na epidemijo koronavirusa bolje odzval, in takrat, kolikor lahko predvidevamo zdaj, se bo po mojem mnenju Madžarska odrezala veliko bolje kot na primer Bruselj ali Belgija ali nekatere druge države.

Če pa govorimo o pooblastilih, ki jih vsaka vlada potrebuje v boju proti epidemiji in vsem njenim hudim posledicam, s katerimi se vsi spopadamo v zadnjih tednih, pa lahko primerjamo že zgolj ukrepe italijanskega predsednika vlade ali francoskega predsednika in ukrepe madžarskega predsednika vlade in tudi ukrepe, ki jih je sprejel slovenski parlament.

Vse, o čemer lahko odločajo predsedniki vlad ali vlade sosednjih držav, pa mora slovenska vlada poslati v parlament. Vse pomembne ukrepe, ki smo jih uvedli, še zlasti vse ukrepe s finančnimi posledicami, je slovenski parlament tudi potrdil. Slovenija tako ni razglasila izrednih razmer. Ukrepamo na podlagi posebnega zakona, ki je bil sprejet pred leti ali desetletji, z določbami, kako se spopasti z epidemijo ali pandemijo. Ta zakon sicer ne zadostuje, zato ga spreminjamo, vendar ga ne bo spremenila vlada, temveč ga bomo poslali v parlamentarni postopek. Sprejeli smo tudi že mega zakon, ki vsebuje predvsem veliko ekonomskih in finančnih določb, kako pomagati podjetjem, kako pomagati brezposelnim, kako se bolje organizirati v teh razmerah. Ta zakon je sprejel slovenski parlament z zgolj enim glasom proti. Nič od tega, kar ste citirali, nisem videl, nisem bral, da bi držalo za Slovenijo.

Gospod predsednik vlade, najlepša hvala za vaša pojasnila in vaš prispevek.