Skoči do osrednje vsebine

Ministrica dr. Pivec na ogledu primera dobre prakse sadnje dreves

Zgornje Jezersko – Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec si je danes ogledala primer dobre prakse sadnje dreves. Obiskala je kmetijo Karničar, ki jim je vetrolom, decembra leta 2017, poškodoval gozd. Prepričala se je, da sistem upravljanja z gozdovi deluje dobro. Prav tako je opozorila na možnost, da v času epidemije ljudje priskočijo na pomoč kmetom, ki s sadnjo dreves sanirajo svoje gozdove po ujmah.

Vetrolom je na kmetiji Karničar uničil okrog 1.700 m3 drevja, od posamičnega do velikih ogolelih površin. S takojšnjim pristopom k sanaciji s pogodbeno oddajo poseka in spravila in dodatno gradnjo vlak je bila sanacija vetroloma popolnoma zaključena že v mesecu maju. S tem so se tudi povsem izognili napadu podlubnikov. Pri gospodarjenju z gozdom je lastnik gozda dobro sodeloval z zaposlenimi na Zavodu za gozdove Slovenija, kjer so dogovorno poiskali optimalne rešitve ne le za lastnika, ampak tudi za gozd.

Ministrica dr. Pivčeva je ob ogledu povedala, da se posledice ujm po območju celotne Slovenije sanirajo, primer dobre prakse pa si je ogledala na kmetiji Karničar. »V Sloveniji imamo izjemno dobro vzpostavljeno upravljanje z gozdovi. Tudi v primerih, ko ožja in širša območja zajamejo ujme so posledice hitro in skrbno sanirane. V primeru zasaditve prizadetih območij se lastniki poslužujejo EU sredstev iz Programa razvoja podeželja. Ta sredstva se koristijo za nakup sadik, njihove zaščite in v nekem obsegu tudi za delo, ki je potrebno za sadnjo.« Ministrica je še omenila sistem pomoči kmetom tudi pri sadnji dreves. »V zadnjih dneh se veliko ukvarjamo s to pobudo. Interesa za pomoč pri raznoraznih kmetijskih opravilih je veliko več kot smo pričakovali. Med njimi so tudi ponudbe za delo v gozdovih. Na splošno je odziv za tovrstno pomoč velik, zato bi veljalo tak sistem uporabljati tudi takrat, ko ni epidemije.«

Obnova gozdov v sicer letošnjem spomladanskem obdobju poteka po načrtovanem programu, pri čemer je v ospredju obnova v naravnih ujmah poškodovanih gozdov, tako po naravni poti (s pomočjo ukrepov nege gozda), kot s saditvijo sadik gozdnega drevja. Obnova s saditvijo sadik gozdnega drevja se izvaja povsod tam, kjer naravna obnova zaradi različnih razlogov ni možna.

Sicer je v spomladanskem obdobju letos poudarek pri izvedbi gozdnogojitvenih del v gozdovih na obnovi v naravnih ujmah poškodovanih gozdov (po žledolomu, podlubnikih in vetrolomih). Po podatkih načrtov sanacije v naravnih ujmah poškodovanih gozdov, ki jih je pripravil Zavod za gozdove Slovenije, znaša celotna površina gozdnih površin, ki so bile potrebne obnove 37.000 ha, od tega je bila po načrtih obnova s sadnjo sadik predvidena na 2.200 ha poškodovanih gozdov. Sadnja poteka skladno z zastavljenimi načrti in časovnicami, ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov.

Glede na izjemne razmere zaradi epidemije korona virusa se manjše težave kažejo pri dobavi materialov za varstvo gozdov iz tujine in pri dobavi količkov za obeleževanje sadik zaradi omejene proizvodnje pri slovenskem dobavitelju.