V okviru videokonference so predstavili dokument Evropske komisije in Sveta EU o evropskem načrtu k skupni odpravi zajezitvenih ukrepov. Poudarek je na koordiniranem postopnem odpravljanju zajezitvenih ukrepov zaradi izbruha koronavirusa, saj ukrepi, ki so v številnih državah uspešno zajezili širjenje virusa, prinašajo negotovost in imajo velike posledice za ljudi, družbo in gospodarstvo. Evropska komisija državam članicam priporoča, da naj pri izvajanju sproščanja ukrepov na nacionalni ravni upoštevajo tri kriterije:

• epidemiološke podatke (stabilno stanje v daljšem časovnem obdobju);
• kapacitete zdravstvenih sistemov (zadostno število intenzivnih enot in postelj, število zdravstvenega osebja in materiala);
• zadostno in primerno testiranje in spremljanje okuženih pacientov.

Komisarja sta tudi pozvala države članice naj poseben poudarek namenijo usklajevanju oziroma odpravi ukrepov postopoma in predvsem v koordinaciji s sosednjimi državami. Vse države članice so podprle pripravljen dokument o kriterijih za izhodno strategijo. Izpostavile so, da je treba upoštevati epidemiološko situacijo v posamezni državi in tudi sosednjih državah, hkrati naj odpravljanje ukrepov temelji na podlagi znanstvenih in strokovnih odločitev. Prav tako so se države članice strinjale, da je treba nadaljevati s čim širšim testiranjem populacije in nameniti dodatna sredstva v raziskave in razvoj cepiva. Slovenija se je tudi zavzela, da morajo biti vsa testiranja izvedena v skladu z mnenjem mikrobiološke stroke, uporaba zaščitnih mask pa mora biti v skladu s strokovnimi standardi. Slovenija je tudi poudarila, da je v obdobju sproščanja ukrepov še naprej potrebno upoštevanje samozaščitnega delovanja, kot na primer omejevanje gibanja oseb z respiratornimi motnjami in akutnimi okužbami ter nujnost higienskih ukrepov (umivanje rok). V okviru razprave je bila izpostavljena je bila tudi potreba po ustreznem komuniciranju z javnostmi v posameznih državah članicah, tudi v povezavi z izhodnimi ukrepi, saj slednji vplivajo na delovanje celotne družbe. Poudarjeno je bilo tudi, da je treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam, zato je nujno zmanjšati možnost oziroma preprečiti segregacijo. Slovenija se je tudi zavzela za koordiniran in soglasen način odpiranja notranjih meja EU.Ob tem je slovenski minister za zdravje Tomaž Gantar v razpravi predstavil stanje glede razširjenosti okužbe v Sloveniji in poudaril, da imamo v Sloveniji za zdaj zadostne kapacitete intenzivnih postelj za pokrivanje trenutnih potreb. Pojasnil je, da se država uspešno sooča z obvladovanjem morebitnega pomanjkanja oskrbe z zdravili in da je Slovenija od razglasitve epidemije v zadnjem mesecu sprejela več preventivnih ukrepov na področju oskrbe z zdravili.

Naslednja videokonferenca ministrov za zdravje EU bo predvidoma 20. aprila 2020.