Pri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja so bistvene dejanske okoliščine, ki kažejo kako se pogodbeno razmerje uresničuje v praksi, in ne poimenovanje razmerja s strani pogodbenih strank ali status pogodbenih strank. Če obstajajo elementi delovnega razmerja, t.j. delo za plačilo, osebno delo, nepretrgano opravljanje dela, delo po navodilih in delo pod nadzorom delodajalca, se na podlagi 13. člena ZDR-1 delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava.

Izjeme od tega temeljnega pravila, po katerem si stranki ne moreta prosto izbirati pravne opredelitve tega razmerja, kar pomeni, da si ne moreta sami izbirati vrste pogodbe, če so podani elementi delovnega razmerja in ne moreta skleniti civilnopravne pogodbe, lahko določi le zakon. Pri izbiri pravne podlage za delo oziroma izvajanje dejavnosti je treba upoštevati naravo dela oziroma dejavnosti, hkrati pa tudi morebitne posebne pogoje za opravljanje določenega dela oziroma dejavnosti. Pri presoji ali obstajajo elementi delovnega razmerja je potrebno izhajati iz okoliščin vsakega konkretnega primera posebej.

Kadar niso podani elementi delovnega razmerja, zakonodaja dopušča druge oblike za opravljanje dela kot je npr. podjemna ali avtorska pogodba, začasno in občasno delo upokojencev, delo na podlagi napotnic študentskega servisa, dopolnilno delo, kratkotrajno delo, samostojno opravljanje dejavnosti (s.p.).  V kateri obliki se lahko opravlja konkretno delo, je odvisno od značilnosti posameznega dela, obsega trajanja dela, vrste dela, statusa osebe, ki delo opravlja in drugih kriterijev.

Pri urejanju varstva delavcev se ne sme posegati v resnična civilna in gospodarska razmerja, hkrati pa je treba zagotoviti, da imajo osebe, ki opravljajo delo za drugega v odvisnem, podrejenem razmerju, ustrezno varstvo in se jim prizna, da so delavci v delovnem razmerju z vsemi pavicami, ki iz tega izhajajo.

Inšpektorat za delo namenja pozornost različnim oblikam dela v nasprotju s predpisi, ki jih delavci večinoma ne opravljajo v okviru delovnega razmerja, pri čemer to ni njihova prostovoljna odločitev, tako na preventivni ravni kot tudi v okviru usmerjenih akcij oziroma poostrenih nadzorov.