Ministri in evropski komisar za pravosodje so izrazili pomen solidarnosti in skupnega ukrepanja v času pandemije. Zato so vsi izrecno pozdravili pobudo predsedujoče Hrvaške za sklic video konference ministrov pristojni za pravosodje.

Večina ministrov je podprla Evropsko komisijo, ki je izpostavila pomen sorazmernosti sprejetih ukrepov, ki posegajo v temeljne svoboščine državljanov Evropske unije. Države članice so se strinjale, da morajo biti vsi sprejeti ukrepi skladni z načeli vladavine prava in temeljnimi vrednotami Unije. Hrvaško predsedstvo je Komisijo pozvalo, da še naprej spremlja in analizira sprejemanje ukrepov v državah članicah z vidika upoštevanja vladavine prava in svoje ugotovitve predstavi na enem prihodnjih sestankov.

Ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič je predstavila ukrepe, ki jih je sprejela Slovenija na področju pravosodja, predvsem glede poslovanja sodišč ter procesnih pravil.

Ob tem je dejala: »Naša prioriteta je najprej zaščititi naše državljane in državljanke pred pandemijo. Pri tem se zato ne moremo izogniti začasni omejitvi gibanja, dostopnosti do sodišč, ali popolne pravice do zasebnosti. A pomembno je, da so ti izredni ukrepi začasni in sorazmerni do mere, ki omogočajo učinkovito varovanje zdravja ljudi.«

Nadalje je ministrica izpostavila izzive pri čezmejnem sodelovanju, še posebej glede izvajanja evropskega pripornega naloga zaradi omejitev čezmejnih potovanj. Ob tem je poudarila pomen obstoječe pravosodne mreže, ki se je pravočasno in ustrezno odzvala na krizno situacijo, saj je večina držav začasno prekinila predajanje oseb. 

V razpravah so se pravosodni ministri osredotočili tudi na pomen čezmejnega sodelovanja med državami članicami v pravosodnih zadevah ter ob tem izpostavili delovanje obstoječih pravosodnih mrež, ki so ključne za tovrstno sodelovanje. Sodelujoči so v intervencijah dali poseben poudarek pomenu dobre koordinacije ukrepov ter poudarili, da bo tudi na področju pravosodja potreben skupen evropski odziv predvsem z namenom ohranitve skupnih evropskih demokratičnih vrednot.

Glede krepitve sodelovanja na evropski ravni je ministrica Kozlovič dejala, da je tovrstno sodelovanje potrebno, saj se ob sprejemanju ukrepov v državah članicah zastavlja tudi vprašanje primerne obravnave osebnih podatkov in zagotavljanja človekovih pravic in svoboščin. Zato je tudi po mnenju ministrice potreben skupen pogled in preudarek na sorazmernosti sprejetih ukrepov ter na njihovo časovno zamejenost. 

Dosedanji ukrepi držav članic so večinoma omejili delovanje civilnih in gospodarskih sodišč, kar je poseglo v učinkovit dostop državljanov do sodstva. Podobno je kriza spremenila sodelovanje držav članic na kazenskem področju, saj je večina držav zaradi prepovedi potovanj začasno prekinila fizično predajanje oseb. Predvsem pa ukrepanje držav članic zastavlja vprašanje obravnave osebnih podatkov in zagotavljanja človekovih pravic in svoboščin.

Hrvaško predsedstvo je zato organiziralo razpravo pravosodnih ministrov, ki so izmenjali mnenja o sprejetih ukrepih na področju spremenjenega delovanja sodišč, tožilcev in sicer izvajanja pravosodnih postopkov, o morebitni vzpostavitvi kazni za sprejete omejitve, povezane s preprečevanjem pandemije COVID-19 ter o učinkoviti nadaljnji izmenjavi informacij o na področju pravosodja na EU ravni.