Vsako leto se na področju meroslovnega nadzora organizira in izvede vsaj en skupni evropski projekt nadzora nad merilnimi instrumenti. V teh projektih države članice po enakih kriterijih in definiranih točkah preskusa,  pregledajo v svoji matični državi določeno vrsto merilnih instrumentov. Inšpektorji Urada RS za meroslovje sodelujejo v večini takšnih projektov.

Zadnji takšen projekt, ki smo ga v Sloveniji ravno končali (v večini drugih držav pa še potekajo zadnje aktivnosti) je bil nadzor nad vodomeri v prometu.

V projektu sodeluje 7 držav: Bolgarija, Finska, Francija, Nemčija, Norveška, Slovenija in Španija. Projekt poteka tako, da vsaka država izbere dva tipa vodomerov dveh različnih proizvajalcev, ki se nahajajo na trgih sodelujočih članic. Pri tem je potrebno paziti, da ne pride do podvajanja testiranja istega tipa vodomera v dveh ali več državah.

Cilji projekta so naslednji:

• Preveriti, ali so bili merilni instrumenti dani na trg EU v skladu z določbami evropske zakonodaje.
• Izboljšati učinkovitost in uspešnost sistema za nadzor trga merilnih instrumentov v Evropi.
• Izboljšati koordinacijo nadzora nad merilnimi instrumenti v Evropi za spodbujanje enakovredne, učinkovite in zadostne stopnje meroslovnega nadzora po vsej Evropi, in tako doseči enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte in enako raven varstva potrošnikov po vsej EU.
• Okrepiti zaupanje državljanov EU v nacionalne in evropske sisteme za nadzor trga.
• Spodbujati in organizirati izmenjavo informacij in napotkov o nadzoru trga merilnih instrumentov v EU.
• Pokazati proizvajalcem, uvoznikom in različnim interesnim skupinam, vključenim v energetski sektor, da države članice sodelujejo in izvajajo usklajenih akcije in ukrepe za nadzor trga na tem področju.
• Spodbujati uporabo ocene tveganja pri pripravi in izvajanju programov za nadzor trga v državah članicah.

Stroške projekta so pokrile države članice same. V Sloveniji nismo imeli dodatnih stroškov, saj vodomerov za testiranje in pregled nismo plačali (kupili), ampak smo si jih izposodili od dobaviteljev in jih po končanem nadzoru dobaviteljem tudi vrnili.

V okviru projekta je bilo skupaj preskušeno 14 različnih tipov vodomerov od 28 različnih proizvajalcev. Ker projekt še ni končan v nekaterih državah, bodo končni rezultati objavljeni pozneje.

V Sloveniji smo pregledali in testirali 6 vodomerov dveh različnih tipov in proizvajalcev, dimenzij   DN 20 mm (do 5 mᶟ), ki so tudi najbolj pogosti vodomeri v gospodinjstvih.

Pri nadzoru so bili ti pregledani administrativno kot tudi funkcionalno.

Administrativni pregled se je nanašal na pregled dokumentacije (pregledov tipa, izjave o skladnosti..), prisotnost in ustreznost overitvenih in drugih oznak, preskus programske opreme, kjer je bilo to potrebno in podobno.

Neskladnosti so bile ugotovljene pri enem tipu vodomerov. Te so se nanašale na označevanje z neustrezno oznako skladnosti (ta je bila odstranljiva in prenosljiva) ter na neustrezno izjavo o skladnosti.

Urad je zaradi neskladnosti pri oznaki skladnosti izdal odločbo o začasni prepovedi dajanja vodomerov na trg Republike Slovenije. Dobavitelj in proizvajalec sta takoj pristopila k reševanju neskladnosti in je obe neskladnosti že odpravila. Pred ponovnim dajanjem vodomerov na trg je potrebno predlagano spremembo pri označevanju z oznako skladnosti evidentirati (opisati) v tipski odobritvi vodomera, kar je trenutno v postopku.

Pri funkcionalnem pregledu smo preverjali točnost vodomerov. Pri pregledu točnosti so bili vodomeri preskušeni v skladu s Pravilnikom o merilnih instrumentih na treh točkah in sicer pri pretokih: najmanjšem pretoku Q1, prehodnem pretoku Q2, in trajnem pretoku Q3. Vsi vodomeri so pri pregledu točnosti bili skladni s predpisi - znotraj največjih dovoljenih pogreškov. Vodomeri so bili testirani v laboratoriju Urada.

Tako kot dosedanji evropski projekti se je tudi ta projekt pokazal za zelo učinkovitega, saj so zastavljeni cilji bili tudi uresničeni. Prav iz teh razlogov imamo pripravljene še tri evropske projekte; nadzor nad plinomeri, bencinskimi črpalkami in neavtomatskih tehtnicah v farmaciji, ki se začnejo v tem ali v začetku naslednjega leta. Urad bo sodeloval pri vseh treh.

Avtor prispevka:

Dušanka Škrbić, vodja sektorja za meroslovni nadzor