Skoči do osrednje vsebine

Ministri za zdravje EU o naložbenih izzivih v povezavi s koronavirusom

Evropska komisija je danes organizirala že drugo videokonferenco ministrov za zdravje EU v tem tednu. Poleg predstavnikov držav članic EU so se videokonference udeležili tudi predstavniki Islandije, Lichtensteina, Norveške in Švice ter predstavniki Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) in Evropske agencije za zdravila (EMA). Tokratna osrednja tema je bila izmenjava mnenj o pobudi Evropske komisije, da bi nerazdeljena evropska kohezijska sredstva preusmerili v ukrepe za boj s COVID-19. Poleg evropske komisarke za zdravje in varnost hrane Stella Kyriakides je na videokonferenci sodelovala tudi komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira.

Na podlagi nove investicijske pobude bi razpoložljiva sredstva v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj in ESS – Evropski socialni sklad) preusmerili v projekte, povezane s potrebami za boj proti COVID-19. Sredstva se lahko usmerjajo v zdravstveno infrastrukturo, opremo, raziskave, razvoj, inovativne rešitve, dostopnosti do zdravstvenih storitev, izobraževanje, promocijo zdravja in celostno oskrbo. Prvi paket je državam članicam že na voljo, v roku treh tednov pa bo pripravljen tudi drugi paket in z njim bo razširjena upravičenost za možnosti za porabo finančnih sredstev. Obstaja tudi možnost koriščenja dodatnih finančnih sredstev s strani solidarnostnega sklada, ki je sedaj namenjen naravnim nesrečam, poplavam, potresom in hurikanom. Za črpanje sredstev preko tega sistema morajo države članice oceniti vse stroške, nastale od začetka krize s COVID-19.

Slovenija je podprla pobudo Evropske komisije, da se še nerazdeljena evropska kohezijska sredstva preusmerijo v ukrepe za boj s COVID-19 in s tem zagotovijo dodatna finančna sredstva zdravstvenemu sistemu. Ti novi viri bodo zagotovili nabavo potrebne zdravstvene opreme in osebne varovalne opreme, predvsem za zdravstvene delavce. Sredstva bodo usmerjena tudi k vzpostavitvi kritične zdravstvene infrastrukture v Sloveniji, s tem pa bo zagotovljeno hitrejše odzivanje ter optimalno delovanje ključnih zdravstvenih struktur v podobnih kriznih situacijah v prihodnje. Pomembno pa je, da bodo čim prej sprejeti ti ukrepi za prilagoditev našega zdravstvenega sistema in krepitev potrebnih struktur za boljši odziv.