Skoči do osrednje vsebine

Prešernova Zdravljica prejela znak evropske dediščine

Evropska komisija je 31. marca 2020 sporočila, da je Prešernovo Zdravljico nagradila s prestižnim znakom evropske dediščine.

Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan

Prešernova Zdravljica prejela znak evropske dediščine

Slovenija je evropski pomen Prešernove Zdravljice med drugim utemeljila z besedami: ''France Prešeren je z zbirko pesmi Poezije slovenski jezik povzdignil na evropsko raven in se enakopravno umestil ob bok velikim literatom slovanskega jezikovnega področja, kot so ruski pesnik Puškin, poljski Mickiewicz in češki Macha. V pesmi Zdravljica je ideje francoske revolucije o svobodi, enakosti in bratstvu prenesel na zgodovinski položaj slovenskega naroda ter dodal specifično kozmopolitsko sporočilo, ki je za predmarčno obdobje prebujanja narodov neobičajno napredno. Pri tem je črpal iz idej političnih mislecev svojega časa, kot so bila dela Thomasa Paina o človekovih pravicah ali Giuseppeja Mazzinija o povezovanju evropskih narodov. Poleg izjemnega pomena za razvoj slovenske identitete velja poudariti tudi njeno mednarodno vlogo. Je dokument časa, ko so se formirali evropski narodi, povezani v želji po mirnem sobivanju in hkrati samostojnem odločanju o lastni usodi, saj na prvo mesto postavlja blaginjo običajnega človeka in skupnosti, ki ji pripada. Hkrati pa gradi identiteto skupnosti na univerzalni, kozmopolitski izkušnji sobivanja in prijateljstva, podobno kot Beethovnova Oda radosti, himna Evropske unije.''

Simbolna vrednost Zdravljice od leta 1848 dalje je v tem, da jo razumemo kot slavospev Pomladi narodov kot pomembnega gibanja v zgodovini Evrope in napoved udejanjanja njenih idej. Prva objava Zdravljice je tesno povezana z odpravo cenzure, kar je bila ena najbolj otipljivih pridobitev Pomladi narodov. Svoboda tiska je bila poleg svobode združevanja in odprave tlačanstva ena glavnih zahtev nacionalno-liberalnega gibanja 1848. Uveljavljanje vseh vidikov osebne svobode, vključno s svobodo govora, je tudi temeljno načelo Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine EU o temeljnih pravicah, ki sta osnovna dokumenta evropskega povezovanja.

Nominacijo za podelitev znaka evropske dediščine za Zdravljico je v skladu s predpisanim obrazcem pripravila skupina strokovnjakov pod vodstvom Narodne in univerzitetne knjižnice. V delo so bili vključeni tudi zunanji strokovnjaki in svetovalci, med njimi iz ZRC SAZU, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in muzejev, kjer hranijo premično dediščino, povezano s Prešernom in različicami njegove Zdravljice.

Narodna in univerzitetna knjižnica, ki hrani najpomembnejše rokopisne verzije Zdravljice in vse tiskane izdaje, je s tem postala sedež spomeniškega območja Prešernove Zdravljice.

Iskalnik