Skoči do osrednje vsebine

Imej korist. Zasluži. Prijavi.

Ministrstvo za pravosodje je v okviru evropske platforme »Proti delu na črno« vključeno v vseevropsko kampanjo z naslovom »Prednosti prijavljenega dela« (Benefits of declared work). Delo na črno oziroma t. i. »siva ekonomija« je pojav, ki dolgoročno ne koristi nikomur – ne osebi, ki tako delo opravlja; ne delodajalcu, ki tako delo omogoča; ne družbi, ki si zatiska oči pred tem pojavom.

Prednosti prijavljenega dela so pomembne zlasti zaradi pozitivnih učinkov na posameznika, ki  svoje delo opravlja zakonito, in sicer:

  • položaj delavcev v individualnih delovnih sporih je okrepljen v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), predvsem z vidika krajevne pristojnosti za vložitev tožbe, načela pospešitve postopka, mogoče je odločanje brez glavne obravnave, izpolnitveni rok v sodbi je krajši kot v klasičnem pravdnem postopku, poudarjeno je preiskovalno načelo (sodišče lahko v določenih primerih samo predlaga dokaze), sodišče pouči delavca kako mora popraviti oziroma dopolniti vlogo, glede stroškov postopka sodišče lahko odloči, da vse stroške nosi delodajalec, krajša kot roki v klasičnem pravdnem postopku sta roka za odgovor na tožbo in pritožbo,…
  • posebej je varovan položaj delavcev v insolvenčnih postopkih, ki jih ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) – prednostne terjatve pri poplačilu upnikov stečajnega dolžna so npr. plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.
  • določeno prednost pri poplačilu upnika pri prodaji nepremičnine v civilnem izvršilnem postopku imajo skladno z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) tudi terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne.
  • skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) šteje pisni obračun plače za verodostojno listino, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo.

Z vidika kaznovalne prava je bilo zaposlovanje (in delo) na črno v slovenskem pravnem redu sprva določeno kot prekršek, najprej v različnih predpisih (npr. Zakonu o prevozih v cestnem prometu, Zakonu o zdravstveni dejavnosti, Zakonu o gostinstvu,…), nato pa sistemsko v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno iz leta 2007 ter 2014. Leta 2008 pa je bilo zaposlovanje na črno inkriminirano tudi kot kaznivo dejanje, in sicer v 199. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), kar pomeni, da določitev zaposlovanja na črno kot kaznivega dejanja z vidika pravnega reda pomeni najvišjo obliko (ultima ratio) varstva dveh pravnih dobrin – delovnih razmerij in socialne varnosti (delavcev). Sodišče lahko za predmetno kaznivo dejanje sicer izreče kazen zapora do treh let.

Iskalnik