Ministrstvo za javno upravo (MJU) je v skladu z Zakonom o državni upravi pristojno med drugim tudi za informacijsko družbo ter za elektronske komunikacije. V teh dneh pozivajo državljani tako k previdnosti in upoštevanju zdravstvenega vidika uporabe novih tehnologij, od državljanov pa prejemamo tudi zahteve po tem, da bi se pri omogočanju uporabe novih tehnologij naredil korak naprej. Na MJU se zavedamo, da moramo upoštevati morebitne vplive na zdravje ali okolje, hkrati pa obravnavati tudi pozive in potrebe celotne informacijske družbe ter v okviru svojih pristojnosti zagotavljati ustrezne pogoje za vsesplošen razvoj na tem področju. Ob tem na MJU pri digitalizaciji naše družbe zagovarjamo tehnološko nevtralnost. Takšen razvoj ima multiplikativne učinke zaradi razvoja ponudbe novih tehnologij kot tudi razvoja tehnologij, ki takšne storitve uporabljajo.

MJU pri razvoju mobilnih omrežij in storitev ter zagotavljanju pogojev za gradnjo omrežij mobilnih komunikacij 5G vseskozi upošteva veljavno zakonodajo tudi na področju potencialnih vplivov na zdravje ljudi. Zato ves čas spodbujamo strokovne razprave o problematiki in pričakujemo, da bodo vsi akterji opravili svoje naloge skladno z zakonskimi pristojnostmi.

Ministrstvo za javno upravo sámo seveda ne zagotavlja delovanja tehnologije 5G, temveč se z njo srečuje v pogledu usmeritev v zvezi z upravljanjem in podeljevanjem  radiofrekvenčnega spektra oziroma preko sprejemanja predpisov, ki bi na njeno uporabo lahko vplivali. V vladi zdravstveni vidik uporabe katerekoli tehnologije ugotavlja in presoja Ministrstvo za zdravje, medtem ko vprašanja glede urejanja našega okolja ter vplivov na okolje presoja Ministrstvo za okolje in prostor. Na ta način je tudi področje varstva pred sevanji z zakonodajnega vidika ustrezno pokrito.

MJU mora pri svojem delovanju, tako kot druga ministrstva, upoštevati celoten sistem znanstvenih institucij, ki v različnih študijah ugotavljajo vpliv posameznih neionizirajočih sevanj na ljudi in okolico. Za odgovore na konkretne vplive na zdravje in okolje žal nismo pristojni in nanje ne moremo odgovoriti.

Z vidika pripravljanja predpisov na MJU se največkrat omenja Strategijo upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, ki jo posamezniki povezujejo z uporabo 5G tehnologije in je bila v času prejšnje vlade umaknjena iz obravnave na vladi. Zaradi različnih informacij v javnosti s tem v zvezi, je treba poudariti, da Strategija sama po sebi ni pogoj za začetek uporabe tehnologije 5G, temveč je dokument, ki bi moral obravnavati upravljanje celotnega radiofrekvenčnega spektra, v tem okviru pa resda tudi nekaterih pasov radiofrekvenčnega spektra, ki so v okviru Evropske unije primarno namenjeni uvajanju tehnologije 5G . Strategija je bila umaknjena zaradi pripomb s strani Sekcije operaterjev elektronskih komunikacij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki združuje podjetja A1 Slovenija, d.d., HoT Mobil d.o.o., Telemach, d.o.o. in Telekom Slovenije d.d., ter posebej podjetja A1 Slovenija, d.d.. Pripombe so se nanašale predvsem na neupoštevanje pripomb v času nastanka predloga strategije, na format dražbe v obliki večfrekvenčne dražbe in na pomisleke glede delitve enega od pionirskih pasov radiofrekvenčnega spektra za 5G (3400–3800 MHz) na del za vsenacionalno in del za lokalno pokrivanje.

Posamezni operaterji 5G tehnologijo že testirajo. V ta namen so vklopili (gre npr. za A1 in Telemach) testne bazne postaje z namenom iskanja poslovnih modelov, ki bodo temeljili na 5G tehnologiji, preizkusa trenutne zmožnosti omrežja 5G in ocene morebitnih vplivov tehnologije 5G na okolje.

Prav zaradi številnih dilem smo v začetku leta na MJU organizirali javno razpravo, ki je pokazala, da na eni strani še vedno ni znanstvenih dokazov o tem, da bi tehnologija 5G škodila zdravju, na drugi strani pa del javnosti tem ugotovitvam še vedno ne zaupa. Vprašanje zdravja pri delovanju države nikoli ni in ne sme biti postransko vprašanje, zato bo MJU vsekakor sproti sporočalo javnosti vsak napredek, ki ga bodo imela nadaljnja raziskovanja.

Slovenija je poleti 2019, tako kot tudi druge države članice, pripravila nacionalno oceno kibernetskih tveganj v 5G omrežjih. Evropska komisija (EK) pa je na osnovi vseh nacionalnih ocen nato pripravila usklajeno oceno kibernetskih tveganj v 5G omrežjih na ravni EU. Na evropskem nivoju je bilo oblikovana tudi zbirka orodij oz. prioritetnih ukrepov, s katerimi se želi zmanjšati vpliv tveganj kibernetskih groženj na omrežja 5G, ki jih bo tako kot preostale države članice ustrezno implementirala tudi Republika Slovenija. Namen je zagotoviti robusten okvir ukrepov, s katerimi bi v Evropi zagotovili ustrezen nivo kibernetske varnosti 5G omrežij in koordiniran pristop med članicami EU.

Republika Slovenija vsekakor želi biti prisotna pri uvajanju novih tehnologij, zavedamo pa se, da moramo pri tem upoštevati različne vidike naših življenj, pri uvajanju tehnologije 5G tudi zdravstveni vidik. Vzpostaviti želimo okolje, ki bo zahtevalo aktivno spremljanje uvajanja novih tehnologij z zdravstvenega vidika. Konkretno, za nas to pomeni aktivno spremljanje razvoja in sprotno odzivanje na izsledke znanstvenih raziskav in ugotovitev.

Ministrstvo za javno upravo v skladu s pristojnostmi aktivno spremlja najnovejše strokovne ugotovitve in odločitve v državah, kjer je tehnologija 5G že v uporabi, ob tem pa verjamemo, da bodo tudi drugi pristojni resorji upoštevali smernice Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP) in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ter da bo nato Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) upoštevala morebitne usmeritve za to pristojnih organov skladno z ZEKom-1.