Skoči do osrednje vsebine

Ministrica dr. Pivec z evropskim komisarjem Sinkevičiusom o posledicah epidemije za gozdarski in ribiški sektor

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec je danes opravila avdio-video konferenco s komisarjem EU, pristojnim za okolje, oceane in ribištvo Virginijusom Sinkevičiusom. V pogovoru je izpostavila aktivnosti v procesu izvajanja uredbe o LULUCF ter področje ribištva, predvsem značilnosti slovenskega sektorja, tudi v luči krize zaradi COVID-19.

Ministrica dr. Pivec na video konferenci z EU komisarjem Sinkevičiusom

Uredba LULUCF o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 se nanaša tudi na področja MKGP (Sektor rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva). V zvezi s tem se je Slovenija v pripravo referenčne vrednosti (FRL) in nacionalnega načrta za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov na področju gozdarstva aktivno vključila že v proces priprave uredbe in tehničnih navodil. Ministrica dr. Aleksandra Pivec je komisarju Virginijusu Sinkevičiusu predstavila posebnost slovenskega upravljanja z gozdovi in argumente, da predlagana referenčna raven gozdov s strani Komisije ne zagotavlja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, prav tako ne zagotavlja, da bodo gozdovi in gozdni ekosistemi služili kot dolgoročni potop ogljika.

Kot je dejala ministrica, se Slovenija dobro zaveda pomena trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, vloge gozdov v našem življenjskem okolju, in kar je najpomembneje, kakšno je volga gozdov pri ublažitvi negativnih vplivov podnebnih sprememb. »Zaskrbljeni smo nad razmerami v svetovnih gozdovih in pozivamo k takojšnjemu ukrepanju. S ponosom pa lahko rečemo, da rezultati na terenu potrjujejo, da ta vprašanja jemljemo resno. Naša gozdna politika sega od prepovedi jasnega poseka kot ravnanja do posnemanja naravnih procesov v gozdovih na eni strani in do vključevanja biotske raznovrstnosti in ohranjanja okolja v nacionalni sistem gospodarjenja z gozdovi.«

Slovenija se je po besedah ministrice v pripravo referenčne vrednosti (FRL) in nacionalnega načrta Republike Slovenije za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov na področju gozdarstva (NFAP, nacionalni načrt) aktivno vključila že v procesu priprave uredbe o LULUCF in tehničnih navodil. »Izračun referenčne ravni gozdov, ki ga je predlagala Komisija, ni natančno odražal razmer na terenu. Po našem mnenju predlagana referenčna raven gozdov ne zagotavlja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, prav tako ne zagotavlja, da bodo gozdovi in gozdni ekosistemi služili kot dolgoročni ponor ogljika.« Ministrica je v pogovoru izrazila prepričanje, da bo Komisija upoštevala posebnost slovenskega sistema gospodarjenja z gozdovi in naše argumente pri določanju referenčnih ravni gozdov. »Upamo tudi, da bo Komisija prepoznala naša prizadevanja glede okoljskega vidika gospodarjenja z gozdovi in razmislila o razlogih za aktivno upravljanje gozdov, ki se uporablja v Sloveniji, ker verjamemo, da tak način omogoča prilagajanje podnebnim spremembam in trajnost vseh gozdnih funkcij, vključno z zagotavljanjem ponorov ogljika.«

Komisar se je v zvezi s tem Sloveniji zahvalil za posredovanje revidiranega nacionalnega načrta in pripravo relevantnih podatkov.

EK je imela glede predlaganih izračunov pomislek zgolj pri enem tehničnem vprašanju, ki pa ga bo ob dosedanjem dobrem sodelovanju EK in Slovenije po prepričanju Komisarja možno zadovoljivo rešiti in izrazil podporo nadaljnjemu dobremu sodelovanju med EK in SI.

Ministrica in komisar sta govorila tudi o ribištvu. Ministrica je predstavila posebnosti slovenskega ribištva, tudi v luči krize zaradi COVID-19. V tem kontekstu sta govorila o podaljšanju izjeme za ribolov s plovili z vlečnimi mrežami tipa volantina ter ukrepih v okviru sedanjega in prihodnjega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. »Učinek krize COVID-19 je na slovenski ribiški sektor velik, glede na to, da so pri nas ribiči na robu preživetja. Možne posledice epidemije bi lahko bile uničujoče, saj ribiči ne bodo mogli poravnati stroškov, povezanih s svojo dejavnostjo.« Po mnenju ministrice je ključnega pomena, da v Sloveniji ohranimo ribiško tradicijo, zlasti v trenutnem kriznem obdobju, in prispevamo k trajnosti ribiškega sektorja. »Zaradi COVID-19 je večina ribiških plovil privezana v pristaniščih, za slovensko ribištvo pa je pomembno, da se izognemo kakršnim koli dodatnim zamikom izvajanja ribolovnih dejavnosti. Zato je za Slovenijo ključnega pomena, da bomo lahko nadaljevali z ribolovom z vlečno mrežo tipa volantina«.

Ministrica je komisarja seznanila tudi s težavami pri izvajanju Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, kjer bo tudi zaradi krize COVID-19 prišlo do zamud. »V zvezi s tem bi bilo smiselno razširiti možnost črpanja sredstev tudi po koncu tekočega leta in da bi omogočili lažjo prerazporeditev sredstev v okviru operativnih programov. Menimo, da je treba predvideti tudi možnosti za naložbe in soočanje s krizami v prihodnjem Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo. Med drugim bi bilo z vidika slovenskega ribiškega sektorja, kjer je večina ribičev starejših, koristno, če bi prihodnji sklad lahko podprl prenos trajnostnih plovil malega priobalnega ribištva in omogočil podporo za mlade ribiče, pa tudi nadomestila za upokojene ribiče.«

Komisar je v zvezi s tem dejal, da je Komisija že sprejela določene ukrepe in bo predlagala še dodatne za blažitev krize zaradi COVID-19, pri čemer ima Slovenija na razpolago še neporabljena sredstva Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.