Evropska komisarka za zdravje in varnost hrane Stella Kyriakides je v uvodnem nagovoru pozvala države članice k solidarnosti, tudi na področju razpoložljivih zdravstvenih kapacitet. Poziv velja predvsem državam, ki mejijo druga na drugo in imajo ob mejah proste zdravstvene kapacitete. Kot primer dobre prakse je navedla italijanske paciente, ki so bili sprejeti v Nemčijo, francoske, ki so bili sprejet v Luxemburg, Nemčijo in Švico.

V nadaljevanju je na kratko predstavila priporočila Evropske komisije glede odpornosti zdravstvenih sistemov. Evropska komisija meni, da pandemija močno obremenjuje zdravstvene sisteme. Ob tem skupaj z ECDC priporoča, da države članice pregledajo svoje strategije za ublažitev pritiska na zdravstvene sisteme in upoštevajo splošna priporočila ter jih prilagodijo svojemu sistemu organizacije zdravstvenega sistema in epidemiološkim razmeram. 

Hitro širjenje bolezni pa obenem zahteva hiter, proaktiven in celovit pristop, da odložimo prenos in pridobimo dragoceni čas za zdravstvene sisteme. Predstavniki držav članic so se strinjali s predlaganimi priporočili in na osnovi poročil ugotovili, da je večina držav že sprejela ukrepe za lajšanje tega pritiska. Med njimi tudi Slovenija, ki že v veliki meri upošteva predlagana priporočila. V skladu s priporočili je Ministrstvo za zdravje tudi pripravilo ustrezna navodila za izvajalce zdravstvenih storitev in socialne ustanove ter posebna priporočila za delo ekip nujne medicinske pomoči. Navodila se tudi redno posodabljajo.

Pa poglejmo nekaj priporočil, ki jih predlaga Evropska komisija.

Organizacija zdravstvenega varstva:

• zagotoviti pripravljenost bolnišnic: oblikovanje načrtov za povečanje zmogljivosti v izrednih razmerah in njihovo redno prilagajanje razmeram, tudi za primer pomanjkanja kritične opreme,
• zagotoviti načine, da bolniki s kliničnimi znaki ne vstopajo v zdravstvene ustanove (e-svetovanje, telekonference …),
• zagotoviti dodatne ustanove, ki lahko zagotovijo podaljšano zdravljenje (bolniki z blagimi kliničnimi znaki),
• zagotoviti možnosti za ustrezno usposabljanje zdravstvenih delavcev, npr. spletni seminarji za medicinske strokovnjake in izmenjava dobrih praks na nacionalni ravni in ravni EU,
• zagotoviti možnost prerazporejanja zdravstvenih delavcev,
• zagotoviti možnost svetovanja za tiste, ki so v samoizolaciji na domu pod zdravniškim nadzorom,
• omejiti dostop do bolnišnic za družinske člane in prijatelje bolnikov.

Podpora zdravstvenim delavcem:

• zagotoviti ustrezno osebno zaščitno opremo,
• zmanjšati administrativne obremenitve,
• zagotoviti možnosti za varstvo otrok in vzdrževanih družinskih članov,
• zagotoviti logistično podporo, npr. namestitev v bližini bolnišnic, prevoz, živila itd.,
• omogočiti psihološko podporo.

V okviru poročil predstavnikov držav članic EU o kapacitetah za intenzivno zdravljenje in številu pozitivnih zdravstvenih delavcev, so države članice poročale, da se pripravljajo na povečanje potreb po intenzivni negi. Ob tem so opozorili predvsem na pomanjkanje osebne zaščitne opreme, medicinskih pripomočkov in zdravil. Vse članice, tudi Slovenija, pozivajo k solidarnosti med državami članicami tako na področju naročenih in darovanih pošiljk OZO v Evropo kot tudi na področju neprekinjenega prometa z zdravili in medicinskimi pripomočki znotraj in izven evropskih meja. Pozvale so tudi k nadaljnjim skupnim javnim naročilom na ravni EU. Med ranljivimi skupinami so posebej izpostavili vprašanje varovanja brezdomcev in migrantov.