Skoči do osrednje vsebine

Pred 146 leti se je rodil naš vzornik, obranitelj slovenske severne meje general Rudolf Maister

29. marca 1874 se je v Kamniku rodil general in velik slovenski domoljub Rudolf Maister. V obrambnem resorju smo nanj ponosni kot na vojaškega strateškega voditelja, ki je ključno vplival na oblikovanje slovenske meje na severu ter s tem na dolgoročno veliko ugodnejši izid slovenskih državotvornih interesov, kot se je sicer nakazovalo po koncu prve svetovne vojne ob razpadu Avstro-Ogrske. General Maister nam je v prelomnem trenutku z odločnim prevzemom oblasti v priboril velik del slovenskega narodnostnega ozemlja – Maribor in Dravsko dolino – v našo trajno posest. Dejstvo je, da je Rudolf Maister pogumno in vizionarsko dejanje, s katerim je odločilno posegel v določitev meje med novonastalima državama na Spodnjem Štajerskem, storil kot vojaška osebnost. Med samim dejanjem je s pomočjo lastnega poguma in premočrtnosti ter modre odločitve Narodnega sveta za Štajersko dosegel povišanje v generala, s čimer se je povzpel s taktične na strateško raven poveljevanja.

Rudolf Maister je v Kamniku preživel zgodnje otroštvo in s tem mestom ostal tesno povezan vse življenje, postal je tudi kamniški častni meščan. Njegova rojstna hiša je danes preurejena v muzej in je prizorišče tradicionalnih Maistrovih večerov.Rudolf Maister je v Kamniku preživel zgodnje otroštvo in s tem mestom ostal tesno povezan vse življenje, postal je tudi kamniški častni meščan. Njegova rojstna hiša je danes preurejena v muzej in je prizorišče tradicionalnih Maistrovih večerov.

Osemnajstletni Rudolf Maister se je leta 1892  vpisal na domobransko kadetnico Landwehrkadetenschule na Dunaju. (Tedanja cesarsko-kraljeva vojska je bila sestavljena iz štirih velikih sklopov: redne vojske, mornarice, deželne obrambe oz. domobranstva in črne vojske). Po dveh letih jo je končal in postal poklicni vojak. V Ljubljani je obiskoval in zaključil jezdarsko šolo za pehotne častnike, nato se je usposobil za orožarskega častnika in se izpopolnjeval na častniški šoli tretjega armadnega zbora v Gradcu.
Kot častnik avstro-ogrske vojske je Rudolf Maister služboval v Ljubljani, Celovcu, Przemyślu, Celju in Mariboru. Njegova javno izpričana visoka slovenska narodna zavednost je bila razlog za številne službene težave in disciplinske kazni. 

30. oktobra 1918 je mariborski nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije. Prvega novembra 1918 je major Rudolf Maister, kot poveljnik mariborskega okrožja črne vojske, v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom in zbranimi častniki izjavil: “Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za jugoslovansko posest in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.” Narodni svet je prevzel upravo na slovenskem Štajerskem, majorju Rudolfu Maistru pa je podelil naziv general.

9. novembra 1918 je general Rudolf Maister razglasil mobilizacijo na območju štajerskega obmejnega poveljstva ter v nekaj tednih zbral približno 4000 vojakov in 200 častnikov. 20. novembra 1918 je bil ustanovljen mariborski pešpolk, s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem. 

23. novembra 1918 je general Maister razorožil nemško varnostno stražo, s čimer je mesto Maribor v celoti prišlo pod njegovo poveljstvo. S tem je odločilno vplival na to, da sta Maribor in Spodnja Štajerska ostala v slovenski posesti tudi v nadaljnjem poteku določanja meja in vse do današnjih dni, 23. november 1918 pa se je zapisal v slovensko državotvorno zgodovino. 

V jugoslovanski ofenzivi na Koroško v drugi polovici pomladi 1919 je general Maister skupaj s srbskimi častniki uspešno vodil labotski odred in po zmagi prevzel poveljstvo koroškega obmejnega poveljstva v coni A plebiscitnega ozemlja. Septembra 1919 se je moral skupaj s svojimi policijskimi silami umakniti iz cone, ker bi lahko vplival na rezultat plebiscita. Vrnil se je v Maribor in postal poveljnik Maribora. Od leta 1921 do leta 1923 je bil predsednik komisije za razmejitev z Italijo. 

General Rudolf Maister, s pesniškim psevdonimom Vojanov, pa je bil poleg svojega poklica vojaškega poveljnika in uresničevanja državotvornega poslanstva intenzivno dejaven tudi na kulturnem področju. Aktivno se je ukvarjal z ljubiteljskim slikarstvom, pisanjem poezije (napisal je dve pesniški zbirki: Poezije in Kitica mojih), bibliofilstvom, mentorstvom mladim kulturnim ustvarjalcem in govorništvom.  Zadnja leta svojega življenja je preživel na Uncu pri Rakeku, kjer je umrl 26. julija 1934. Pokopan je v Mariboru; pogreba, ki je bil prava narodna manifestacija, se je udeležilo nad 10.000 ljudi. 

Odnos do generala in pesnika Rudolfa Maistra-Vojanova se je skozi čas spreminjal in bil različno intenziven, v obdobju po slovenski osamosvojitvi pa se je spoštovanje  Maistrovih zaslug za narod v slovenski javnosti temeljito okrepilo. V zadnjem času postaja spomin na generala Rudolfa Maistra v slovenski stvarnosti vse bolj in bolj prepoznaven, kar je tudi prav, saj je general Maister s svojimi izjemnimi dejanji udejanjil veličastno mero domoljubja. Od leta 2000 stoji pred Ministrstvom za obrambo  konjeniški spomenik generala Rudolfa Maistra, delo akademskega kiparja Boštjana Putriha. 23. november pa je od leta 2005 razglašen za državni praznik Rudolfa Maistra v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru. 

Spomenik Rudolfu Maistru v Ljubljani | Avtor Bruno Toič

Iskalnik