Skoči do osrednje vsebine

Ministrica Kozlovič: »S sprejetimi ukrepi želimo zavarovati socialno ogrožene, omogočiti ohranitev podjetij in delovnih mest ter zavarovati pravice delavcev.«

Ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič je na današnji tiskovni konferenci podrobneje predstavila predlagane ukrepe Ministrstva za pravosodje, ki jih vsebuje predlog Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev in omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo.

»Epidemija je posegla v življenje vsakogar izmed nas in šele sedaj se kaže pomen nekaterih družbenih razmerij, ki običajno tečejo tako, da se jih sploh ne zavedamo, razen takrat, ko nismo zadovoljni z odločitvijo o naši pravici ali naloženi obveznosti, ali če smo udeleženi v sporu,« je uvodoma dejala ministrica Kozlovič.

Ministrstvo za pravosodje je v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo, Vrhovnim sodiščem RS, Odvetniško in Notarsko zbornic ter številnimi drugimi, že pripravilo samostojen interventni zakon (https://www.gov.si/novice/2020-03-20-drzavni-zbor-sprejel-zakon-ki-naslavlja-problematiko-odzivanja-pravosodja-in-organov-upravnega-poslovanja-na-sirjenje-koronavirusa/), s katerim je zagotovilo:

  • da nihče, zaradi omejitve gibanja in nedelovanja državnih organov ne bo izgubil svojih pravic,
  • da nihče ne bo zamudil izvesti kakšne dolžnosti ali izpolniti obveznost, ki mu je bila naložena,
  • da bodo opravljena tista dejanja, ki so nujna zaradi varovanja zdravja ali življenja ljudi ter,
  • da ne bodo kršene, z ustavo RS zagotovljene, temeljne človekove pravice.

Pri pripravi predloga Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni, ki ga je Vlada sprejela 28.3.2020, je Ministrstvo za pravosodje sodelovalo z zasledovanjem naslednjih ciljev:

  • da se zavaruje ljudi šibkega socialnega položaja, tako, da se v tem času, zaradi morebitnih neplačanih obveznosti ne posega v njihove prihodke, še posebej ne v prihodke, pridobljene s tem zakonom,
  • da se omogoči ohranitev podjetij in delovnih mest, tako, da se v tem času ne izvajajo postopki prisilnih poravnav in stečajev zaradi insolventnosti tistih podjetij, ki so v tako situacijo zašle zgolj zaradi epidemije ter
  • da se sočasno zavaruje pravice delavcev tako, da se jim zagotavlja izplačilo plač, v primeru, da bo delodajalec pridobil denarna nadomestila po interventnih predpisih; poleg tega pa določa poenostavljen način uveljavljanja pravic iz jamstvenega in preživninskega sklada RS.

Glavni cilj predloga zakona je omiliti posledice epidemije COVID-19 za državljane ter gospodarstvo z ukrepi na različnih področjih. Predlagane rešitve v okviru začasnih ukrepov s področja pravosodja, posegajo na področje izvršbe in osebnega stečaja ter na področje finančnega poslovanja podjetij, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

NA PODROČJU IZVRŠBE IN OSEBNEGA STEČAJA je predlagano:

1. IZVZETJE VSEH PREJEMKOV PO TEM ZAKONU IZ IZVRŠBE IN STEČAJNE MASE

Predlog zakona za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo za čas od uveljavitve zakona do prenehanja ukrepov po tem zakonu med ukrepi za izboljšanje socialnega položaja ljudi, še posebej tistih z nizkimi pokojninami, ki so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljeni nevarnosti epidemije, določa prejem določenih prejemkov, na primer nadomestila za brezposelnost, ki ga avtomatično prejme delavec, ki v času epidemije izgubi službo, nadalje se upokojencem izplača solidarnostni dodatek zaradi posledic korona virusa in drugih.

Z izvršbo se poseže na vse dolžnikovo premoženje, kolikor ni z zakonom izrecno izvzeto iz izvršbe, ali je izvršba nanj omejena, zato je potrebno z zakonom določiti izvzetje prejemkov na podlagi tega zakona, in sicer tako iz sodne kot iz davčne izvršbe.

Glede na namen prejemkov, ki bodo izplačani po tem zakonu, je torej predlagano, da se vsi prejemki, ki bodo izplačani po tem interventnem zakonu, izvzamejo iz izvršbe, saj bo sicer izničen njihov namen.

Ti prejemki se izvzamejo tudi iz davčne izvršbe, saj ni razloga za različno obravnavo navedenih prejemkov, pa tudi iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja, ki predstavlja generalno izvršbo nad premoženjem posameznika po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

2. ODLOG IN ZADRŽANJE TEKOČIH IZVRŠB

Sodišča v postopkih izvršbe, razen v nujnih zadevah, od 16. 3. 2020 dalje ne odločajo, torej ne izdajajo novih sklepov o izvršbi (na podlagi Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih).

Nujne zadeve na področju izvršbe so zadeve glede varstva in vzgoje otrok ter zakonite preživnine, ter zadeve zavarovanja. Vendar pa kljub temu, da sodišča v večini zadev izvršbe ne izdajajo novih sklepov o izvršbi, izvrševanje sklepov o izvršbi, ki so bili izdani do 16. 3. 2020, pri izvrševalcih sklepov o izvršbi - predvsem so to banke in delodajalci - še poteka.

Veliko dolžnikov se bo v obdobju epidemije znašlo v še hujši stiski, pred sodišči pa ne morejo doseči odloga izvršbe, saj ne gre za nujne postopke in sodišča v njih tudi o takih predlogih ne odločajo. Zato je predlagano, da se v izvršilnih postopkih, ki tečejo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, odloži izvršba v vseh primerih izvršbe, razen, kadar gre za izvršbo zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, saj je namen teh terjatev omogočiti preživetje upravičenca.

Glede na usklajenost davčne in sodne izvršbe je predlagano tudi zadržanje izvrševanja sklepov o davčni izvršbi. Odlog oziroma zadržanje bosta nastopila po samem zakonu, zato sodišča in davčni organi ne bodo izdajali posebnih sklepov.

Glede nepremičninske izvršbe pa pojasnjujemo, da že sprejeti in veljavni Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 določa, da roki v zadevah, ki niso nujne, ne tečejo. Glede na dejstvo, da izvršilne zadeve, natančneje izvršba na nepremičnino ni opredeljena kot nujna zadeva, sodišča v teh zadevah ne odločajo, kar posledično pomeni, da se tudi ta izvršba ne vodi v času razglašene epidemije.

NA PODROČJU FINANČNEGA POSLOVANJA PODJETIJ, POSTOPKOV ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU se predlaga:

1. OPREDELITEV DODATNEGA POLOŽAJA INSOLVENTNOSTI

Če bo delodajalec pridobil denarna nadomestila po interventnih predpisih, ki so namenjena zagotavljanju plač in prispevkov delavcev, jih mora najpozneje v enem mesecu izplačati delavcem. Nevzdržno bi bilo, da delavci od delodajalca tem roku ne bi prejeli plačil, ki so v bistvu namenjeni reševanju njihove socialne stiske.

2. ODLOG OBVEZNOSTI POSLOVODSTVA

Glede na nastale okoliščine smo ocenili, da bi bilo smotrno začasno omejiti dolžnost poslovodstva, po katerem mora vložiti bodisi popoln predlog za začetek postopka prisilne poravnave bodisi predlog za začetek postopka stečaja.

Vendar pa lahko odlašanje z ustreznimi ukrepi zmanjšuje možnost uspešnega finančnega prestrukturiranja. Zato mora tudi v tem času za poslovodstvo veljati temeljna obveznost enakega obravnavanja upnikov v času insolventnosti, in deloma tudi analizirati vzroke insolventnosti in uveljaviti ustrezne ukrepe, predvsem z dodatnimi možnostmi, ki jih država nudi v času epidemije na podlagi interventnih ukrepov, razen če nekaterih od ukrepov in dejanj organi družbe zaradi objektivnih posledic epidemije, ker ta lahko resno ogrozi zdravje in življenje ljudi, ne bodo mogli izvesti tekom razglasitve epidemije, kot npr. nezmožnost sklica in izvedbe skupščine.

S predlagano določbo tretjega odstavka, po kateri se šteje, da je insolventnost družbe posledica epidemije, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove, predlagatelj vzpostavlja domnevo o vzroku insolventnosti za tiste gospodarske subjekte, ki opravljajo dejavnosti, katerih izvajanje je bilo začasno prepovedano z ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije nalezljive bolezni z namenom varovanja zdravja in življenja ljudi. Gre za izpodbojno domnevo. V drugih primerih, ki jih ne zajema domneva iz tretjega odstavka, pa bo poslovodstvo moralo izkazati oziroma dokazati, da je bila insolventnost posledica epidemije.

Organom družbe se daje dodaten rok, da izvedejo predpisane aktivnosti, pri čemer je rok za njihovo izvedbo podaljšan za en mesec po koncu prenehanja ukrepov po tem zakonu.

3. ODLOŽITEV ODLOČANJA O UPNIKOVEM PREDLOGU ZA ZAČETEK STEČAJA

Za družbe, ki so postale insolventne zaradi razglasitve epidemije, se podaljšuje čas, v katerem dolžnik doseže finančno prestrukturiranje in posledično prenehanje insolventnosti, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije.

Predlagana določba ne določa drugih pogojev za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja, v tem delu se v celoti uporabljajo določbe veljavne zakonodaje. Dodatno pa se zahteva, da upnik izkaže, da je razlog za nastanek njegove insolventnosti razglasitev epidemije, pri čemer se šteje, da je insolventnost družbe posledica epidemije, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove.

4. PRAVICE DELAVCA PRI JAMSTVENEM SKLADU

Glede na to, da lahko predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije skladno s 4. členom Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) z odredbo določi zadeve prisilne poravnave in stečaja za nenujne zadeve, to pomeni, da sodišča v času razglašene epidemije ne opravljajo narokov in ne odločajo o začetku teh postopkov.

Glede na dejstvo, da veljavni 18. člen Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije določa, da upravičenec (to je delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca) pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja, je ta rok neločljivo povezan s pravnomočnim začetkom stečajnega postopka, saj šele takrat upravitelj lahko odpove delovna razmerja. Zato se v tem omejenem časovnem obdobju, ko lahko predsednik VS RS določi, da sodišča ne odločajo o novih predlogih za začetek stečaja, z namenom varstva položaja delavcev določa poenostavljen način uveljavljanja teh pravic s strani delavca.

Iskalnik