Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša z EU voditelji o socialno-ekonomskih posledicah pandemije koronavirusa

Danes je potekala videokonferenca Evropskega sveta, ki jo je sklical njegov predsednik Charles Michel. Voditelji vlad in držav članic ter institucij EU so razpravljali o situaciji in ukrepih v zvezi z epidemijo Covid-19. Na videokonferenci je sodeloval tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša.

Predsednik vlade Janez Janša na videokonferenci Evropskega sveta.

1 / 2
Predsednik vlade Janez Janša na videokonferenci Evropskega sveta. | Avtor Office of the Prime Minister

Voditelji so obravnavali ukrepe za omejitev širjenja virusa, dejavnost institucij za zagotavljanje nujne medicinske in zaščitne opreme, podporo spodbujanju raziskav, ukrepe za obvladovanje socialno-ekonomskih posledic epidemije ter pomoč pri vrnitvi državljank in državljanov, ki so obtičali v tretjih državah.

Predsednik vlade Janez Janša je pozdravil doslej sprejete ukrepe evropskih institucij. Glede na urgentnost situacije je Komisijo pozval k pospešitvi postopkov in dobave v sklopu skupnega naročila nujne medicinske in zaščitne opreme. Zahvalil se je Češki za pomoč v zaščitni opremi. Izpostavil je strateški vidik zaščitne opreme v tej krizni situaciji, ki je primarnega pomena, tako kot to v stanju vojne velja za municijo. Pomembno je tudi vprašanje institucionalne sposobnosti predvidevanja; na mestu je vprašanje, zakaj je Svetovna zdravstvena organizacija pandemijo razglasila tako pozno. Na EU ravni potrebujemo boljšo koordinacijo in hitrejši pretok informacij in izkušenj. Izjemnega pomena pa je tudi ustrezno in pravočasno ukrepanje za blažitev socialnih in ekonomskih posledic krize. "Razsežnosti krize so resnično velike in imajo lahko velike in usodne učinke na koherentnost EU ter ekonomske in monetarne unije. Glede na izredne okoliščine je Slovenija podprla pobudo za skupni dolžniški inštrument," je izpostavil premier.

Ključna razprava je potekala prav glede ukrepov za obvladovanje socialno-ekonomskih posledic pandemije. Voditelji so pozdravili dosedanje ukrepe Evropske centralne banke in Evropske komisije. Razprava se je osredotočila na nadaljnje ukrepanje. Evroskupino so povabili, da v roku dveh tednov predstavi predloge odziva, ki naj bodo ustrezni  naravi tega izziva brez primere.

Voditelji so se tudi strinjali, da je potrebno začeti pripravljati ukrepe za ponovno normalno delovanje družb po koncu krize. Za to bo potrebna celovita strategija izhoda iz krize. V ta namen so pozvali predsednico Komisije in predsednika Evropskega sveta, da se ob posvetovanju z ostalimi institucijami, zlasti pa z Evropsko centralno banko, lotita predloga časovnega načrta za obnovo in ustreznega akcijskega načrta.

Iskalnik