Skoči do osrednje vsebine

Premier Janez Janša skupaj z osmimi evropskimi voditelji poziva k skupnemu ukrepanju v boju proti koronavirusu

Devet voditeljev držav članic EU, tj. Belgije, Francije, Grčije, Irske, Italije, Luksemburga, Portugalske, Španije in Slovenije, je v skupnem pismu, naslovljenem na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, pozvalo k prizadevanjem za vzpostavitev skupnega evropskega dolžniškega instrumenta v boju proti novemu koronavirusu. Kot so poudarili voditelji držav članic, je v izrednih razmerah in krizi zaradi koronavirusa, ki je prizadela vse države članice, treba delovati usklajeno, enotno in solidarno ter z ukrepi, ustreznimi glede na resnost razmer.

Predsednik vlade Janez Janša.

Predsednik vlade Janez Janša.

Voditelji držav članic so v pismu poudarili, da je pandemija koronavirusne bolezni šok brez primere, zaradi katere so potrebni izjemni ukrepi za zajezitev širjenja virusa v posameznih državah in širše. Prav tako so poudarili negativne učinke, ki jih ima širjenje virusa na zdravstvene sisteme ter varnost proizvodnje in prodajo ter zagotavljanje osnovnih dobrin in storitev. Voditelji v pismu opozarjajo tudi na negativne učinke, ki bi jih šok zaradi virusa lahko imel na gospodarstva držav članic in celotne EU.

Voditelji so v pismu opozorili, da evropske države sprejemajo različne ukrepe za omejitev širjenja virusa, pri čemer bo uspeh teh ukrepov odvisen od časovnega okvira, obsega in usklajevanja zdravstvenih ukrepov, ki jih izvajajo vlade. Zato so pozvali k uskladitvi praks po Evropi na podlagi dobrih izkušenj, strokovnih analiz in izčrpne izmenjave informacij.

Usklajeno delovanje je po njihovih navedbah nujno zdaj, na vrhuncu epidemije, nujno pa bo tudi, ko se bodo skrajni ukrepi začeli odpravljati, da se bo mogoče izogniti prenagljeni vrnitvi v normalnost in vnovičnemu prenosu virusa iz drugih držav. Ob tem Evropsko komisijo pozivajo, naj pripravi skupne smernice za zbiranje in izmenjavo zdravstvenih in epidemioloških informacij ter strategijo za odzivanje na razvoj epidemije.

Poleg tega podpisniki pisma poudarjajo nujnost delovanja notranjega trga, pri čemer morajo biti dana konkretna zagotovila, da ne bo prišlo do pomanjkanja blaga in storitev. Voditelji ob tem poudarjajo tudi pomen zagotavljanja proizvodnje in dobave ključne medicinske in zaščitne opreme, da bo ta cenovno sprejemljiva in pravočasno dostavljena tja, kjer jo bodo najbolj potrebovali.

Evropski voditelji v pismu poudarjajo, da je treba sprejeti tudi izjemne ukrepe, ki bodo kar najbolj zmanjšali negativne učinke epidemije na gospodarstvo. Ob tem so voditelji držav članic omenili ukrepe, ki sta jih napovedali Evropska centralna banka in Evropska investicijska banka.

V duhu učinkovitosti in solidarnosti podpisniki pisma pozivajo tudi k preučitvi možnosti uporabe drugih orodij, na primer posebnega financiranja izdatkov, povezanih s koronavirusom, v okviru proračuna EU, in sicer vsaj za letošnje in prihodnje leto.

Med drugim so voditelji še zapisali, da je treba prepoznati resnost razmer in potrebo po nadaljnjem ukrepanju v podporo gospodarstvom, pri čemer si je "še zlasti treba prizadevati za skupni dolžniški instrument, ki bi ga izdajala evropska institucija za zagotavljanje financiranja na trgu (...) v korist vseh držav članic".

Argumenti za takšen instrument so po navedbah voditeljev močni, saj se vsi spoprijemajo s simetričnim zunanjim šokom, za katerega ni odgovorna nobena država, posledice pa čutijo vsi. Ta skupni dolžniški instrument bi moral biti izdan v zadostnem obsegu in biti dolgoročen, da bo polno učinkovit in bo mogoče preprečiti zdajšnja in prihodnja tveganja.

Voditelji v skupnem pismu tudi opozarjajo, da se bo treba pripraviti tudi na čas po krizi in skupaj premisliti o čezmejnem delovanju gospodarstev, globalnih vrednostnih verigah, strateških sektorjih, zdravstvenih sistemih ter skupnih evropskih naložbah in projektih.

Iskalnik