Gozdovi so najbolj biotsko raznovrstni ekosistemi na kopnem

V njih prebiva preko 80% kopenskih vrst živali, rastlin in gliv. V gozdovih po svetu uspeva preko 60.000 drevesnih vrst, preživetje več kot milijarde ljudi po svetu je odvisno od gozdov.

Gozdovi pokrivajo tretjino svetovne kopenske površine, človeštvu pa nudijo številne življenjsko pomembne – ekonomske, ekološke in socialne – funkcije. Kljub njihovemu izjemnemu pomenu pa se krčenje na globalni ravni dogaja z zaskrbljujočo hitrostjo – letno je na svetu povprečno izkrčenih kar 13 milijonov hektarjev gozda. Krčenje gozdov predstavlja 12 - 20 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam. Zaradi krčenja ter degradacije gozdov in podnebnih sprememb je biotska raznovrstnost na svetovnem nivoju resno ogrožena.

V slovenskih gozdovih je stopnja ohranjenosti biotske raznovrstnosti visoka

V Sloveniji je skupaj več kot 70 različnih samoniklih drevesnih vrst, ki tvorijo okoli  200  gozdnih  vegetacijskih  enot,  ki  jim  pravimo gozdne združbe in so ključna podlaga za načrtovanje trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdom. Navzočnost številnih zavarovanih in ogroženih vrst v gozdovih kaže na ohranjenost in pestrost gozdnih rastišč ter izjemen ekološki pomen gozdov za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

V Sloveniji so poleg vrst, ki so razširjene po vsej Evropi, prisotne tudi nekatere živalske vrste, ki so v večini evropskih držav že davno izginile. Populaciji velikih zveri medveda in volka sta pri nas v ugodnem ohranitvenem stanju, izvajamo pa ukrepe in projekte za ohranitev populacije risa. Kočevski gozdovi so pomembno zatočišče dveh najbolj ogroženih vrst žoln - triprstega in belohrbtega detla ter drugih vrst, katerih življenjski prostor je odvisen od količine mrtvega lesa na gozdnih tleh.

Več kot 50 % slovenskih gozdov je v območjih Natura 2000…

…ki zajemajo  37  %  slovenskega ozemlja, približno 70 % te površine pa predstavljajo gozdovi. Zagotavljanje ugodnega ohranitvenega  stanja  vrst  in  habitatnih  tipov  v  gozdnem  prostoru  je  vgrajeno  v  načrtno ravnanje z gozdom. Sistem gozdnogospodarskih načrtov in naravovarstvenih smernic nadomešča posebne upravljavske načrte območij Natura 2000 in je dober primer integralnega varstva ter sodelovanja gozdarske in naravovarstvene stroke. Ohranjanje naravne biotske raznovrstnosti in varstvo narave sta ključni del gospodarjenja z gozdovi.

Ključni poudarki Organizacije za kmetijstvo in prehrano Združenih narodov (FAO)

V gozdovih se nahaja 80 % svetovne kopenske biotske raznovrstnosti, sestavlja pa jih preko 60.000 različnih drevesnih vrst. Gozdovi so vir hrane, energije, zaslužka in prebivališča za več kot milijardo ljudi po svetu.

Največje grožnje za biotsko raznovrstnost predstavljajo krčenje gozdov, degradacija gozdov in podnebne spremembe. Genetska pestrost populacij drevesnih in živalskih vrst pomaga gozdu pri prilagajanju na podnebne spremembe in druge grožnje.

Trajnostno gospodarjenje z gozdovi in njihova obnova sta ključnega pomena za preživetje ljudi, živali, rastlin, gliv in za blaženje podnebnih sprememb.

Več informacij na spletnih straneh Zavoda za gozdove Slovenije