S tem zakonom se vzpostavljajo začasni ukrepi (za čas veljavnosti zakona, najkasneje do 1. 7. 2020), ki pomenijo odstop od uveljavljenih pravil Zakona o splošnem upravnem postopku.  Ukrepi sledijo temeljnemu cilju zmanjševanja možnosti širjenja virusa zaradi izvajanja procesnih dejanj na strani strank in na strani organov, pomembno pa je, da se z zakonom varujejo pravni položaji strank, ki bi morale izpolniti neko odrejeno obveznost, bodisi odpravljati pomanjkljivosti ali pošiljati dokaze, ki so potrebni za odločitev, pa tudi izpolnjevati obveznosti, ki so jih naložene z odločbo ali sklepom.

Od uveljavitve zakona do objave sklepa Vlade Republike Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije o prenehanju razlogov, roki ne tečejo, kar pomeni, da vsi, ki so bili pozvani k odpravi kakršnihkoli pomanjkljivosti ali prilaganju dokazov, niso dolžni obveznosti izpolniti v roku, ki je zapisan v dokumentu, in to ne bo vplivalo na njihov pravni položaj. Zaradi prekinitve teka roka bodo obveznost lahko izpolnili po prenehanju ukrepov.

Prekinitev teka roka pomeni, da bodo vsi, ki so bili pozvani k odpravi kakršnihkoli pomanjkljivosti ali prilaganju dokazov, lahko po prenehanju ukrepov izkoristili preostanek časa, ki v času prekinitev ni tekel. Če bi se izkazalo, da je ta prekratek, bodo lahko zaprosili za podaljšanje roka, kjer bo organ nedvomno upošteval posebne okoliščine, zaradi katerih je prišlo do prekinitve teka roka.

Prekinitev tega roka ne pomeni, da stranke ne smejo ali morejo izpolniti morebitnih obveznosti v času prekinitve, kolikor to lahko storijo, za to ni ovir, če na primer organu po elektronski poti in po pošti lahko pošljejo podatke ali listine, ki jih potrebuje za izvedbo postopka. Prekinitev teka roka tudi ne pomeni, da organi ne bodo poslovali oziroma opravljali svojih zakonitih pristojnosti. Seveda je pri tem treba upoštevati omejitve tudi na strani organov, ki v tem času poslujejo drugače kot sicer.

Poleg prekinitve rokov, ki varujejo pravni položaj strank, posebni ukrepi predvidevajo tudi prekinitev teka rokov za organ. Zakon tako prekinja instrukcijske roke za organ (npr. po veljavnem zakonu mora organ v petih delovnih dneh opraviti formalni preizkus zahteve, v roku dveh mesecev mora izdati in vročiti odločbo, v 15 dneh mora prva stopnja poslati pritožba na instanco, v 30 dneh po odpravi odločbe je treba ponovno odločiti ipd.).

Tudi v tem primeru velja enako: prekinitev tega roka pomeni, da v času prekinitve rok ne teče, po prenehanju ukrepa, pa bo organ odločbo izdal v času, ki mu je preostal oziroma takoj, ko bo mogoče, ker bodo izpolnjeni pogoji za zakonito odločitev.

V splošnem lahko ukrepe v zakonu povzamemo tako, da se bodo postopki podaljšali za toliko časa, kolikor bodo trajali posebni ukrepi. Podaljšanje bo vplivalo na vse postopke, razen nujne. Nujne zadeve zakon opredeli kot zadeve oziroma postopke, pri katerih je od odločitve v zadevi odvisno zavarovanje življenja in zdravja ljudi, javni red in mir, javna varnost, premoženje večje vrednosti, preživljanje oseb ali drugi nujni ukrepi za izvajanje oblasti za doseg namena, ki ga zasleduje zakon.

Okoliščine (kaj je nujno) bodo v vsakem posamičnem primeru ugotavljali organi, so pa to lahko določene (ne vse) inšpekcijske zadeve, izvršilne zadeve, posamični ukrepi v zvezi z virusom (odreditev karantene), morebiti tudi nekatere davčne zadeve ipd.

Če bi se rok za uveljavitev materialne pravice (na primer: podaljšanje prijave začasnega prebivališča itd.) iztekel v času trajanja posebnih ukrepov, bodo pravico vlagatelji uveljavljali v 8 dneh po prenehanju ukrepov, do takrat pa se jim morebitna obstoječa pravica po zakonu podaljša.

Zaradi preprečitve širjenja bolezni v tem času organi ne bodo osebno vročali dokumentov, razen v nujnih primerih. Vročitve se bodo opravile po prenehanju ukrepov.

Vloge po elektronski poti se lahko vložijo brez varnega elektronskega podpisa, ki je sicer standard in formalna zahteva. Organ bo identiteto vložnika ugotavljal ali preverjal z drugim načini, na primer s tem, da bo zahteval, da stranka sporoči še uradno dodeljeno identifikacijsko številko (EMŠO, DŠ) ali tudi na druge načine (npr. z naprednim elektronskim podpisom itd).

V času posebnih ukrepov se osebno vročanje (osebno vročanje pomeni, da pismonoša na naslovu poišče naslovnika in mu ob podpisu vročilnice (s strani obeh) vroči pošiljko. Če naslovnika ne najde, mu pusti sporočilo, da jo prevzame v 15 dneh na pošti. Naslovnik tudi tam s podpisom vročilnice potrdi prevzem. Če ne pride na pošto, se pošiljka vrže v hišni predalčnik, če ga nima se vrne organu. Vročitev pa v vsakem primeru velja za opravljeno 15 dan od dneva, ko je puščeno sporočilo) ne bo izvajalo.

Neizvajanje osebnega vročanja pomeni, da se ne bodo fizično vročali odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih teče rok. Če bi do vročitve prišlo, ker je bila pošiljka poslana pred uveljavitvijo zakona, a ni bila vročena, se po zakonu šteje, da roki začnejo teči po prenehanju posebnih ukrepov. V tem primeru torej vročitev ne pomeni, da bi stranka morala začeti iskati na primer pravno pomoč za vlaganje pravnega sredstva ali hoditi na pošto, kjer ga bo priporočeno oddala.

Z zakonom se prepove vročanje v prostorih organa. Izjema se dopušča za nujne zadeve, ki jih je že sicer po področnih zakonih treba vročiti v prostorih organa. Konkretno, vročanje osebnih dokumentov, se pri dnevnih migrantih vedno opravi v prostorih organa, ker osebni dokument potrebujejo za vsakodnevno potovanje na delo; enako velja za tiste primere, ko ga oseba potrebuje čimprej zaradi potovanja v tujino zaradi zdravljenja, nujnih službenih opravkov itd.

Vročanje z javnim naznanilom, ki se v običajnih situacijah opravi tako, da se naznanilo objavi (fizično) na oglasni deski organa in (elektronsko) na eUpravi, se spremeni tako, da se objave opravljajo samo na eUpravi. Zato zainteresiranim ni treba hoditi k organom.