Slovenski minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec se je zaradi udeležbe na seji Vlade RS videokonference udeležil kasneje, nadomeščal pa ga je državni sekretar Blaž Košorok. Ta je evropskim ministrom predstavil do sedaj sprejete ukrepe Slovenije. Med drugim je izpostavil prepoved vseh mednarodnih potniških letov v in iz Slovenije do 30. marca oz. za tretje države do preklica. Poleg tega je Slovenija 11. marca uvedla tudi zdravstvene kontrole na mejo z Italijo. Trenutno je v Sloveniji prepovedan domači in mednarodni avtobusni in železniški potniški promet. Taksi storitve so še vedno mogoče pod pogojem sprotne dezinfekcije vozil. Z Italijo je mogoč le humanitarni tovorni promet ali če je namenjen kot končna destinacija v Sloveniji. Tranzitni tovorni promet se v dogovoru s sosednjimi državami opravlja v organiziranih konvojih. V pomorskem prometu so bili odpovedani vsi nadaljnji prihodi križark. Slovenija je s 17. marcem prepovedala ves letalski potniški promet, in sicer do 30. marca za lete iz in v države članice EU ter do preklica za lete iz in v države, ki niso članice EU. Državni sekretar je še izpostavil izjeme za vzpostavitev potniških letalskih povezav, če gre za izmenjavo državljanov. 

Državni sekretar Košorok je na zasedanju izpostavil prizadetost transportnega sektorja: »Vsi preventivni ukrepi, ki smo jih morali sprejeti v boju proti koronavirusu, bodo imeli pomemben negativni finančni učinek na sektor, še posebej na javne cestne in železniške operaterje. Zato slovenska vlada že pripravlja finančno pomoč iz proračuna. Če se bo kriza nadaljevala, pa bo potrebna tudi dodatna EU pomoč in začasno večja prožnost državnih pomoči.«

Košorok je tudi pozval EU, »da okrepi vlogo na področju koordinacije tovornega prometa med državami članicami EU in državami schengenskega območja. Poleg tega bi morali na ravni EU pripraviti mednarodni protokol za organizacijo humanitarnih koridorjev v primeru poslabšanja razmer.« Slovenija je predlagala tudi, da se na ravni EU najde skupna rešitev za medsebojno priznavanje začasnih podaljšanj veljavnosti tehničnih pregledov in registracij motornih vozil ter kalibracij tahografov.

Ministri so na zasedanju poudarili, da potrebujemo koordiniran pristop na evropski ravni za reševanje in ublažitev posledic izbruha virusa covid-19. Ne glede na ukrepe, ki jih pripravljajo in izvajajo nacionalne vlade pa moramo zagotoviti prost pretok blaga, predvsem za medicinsko opremo in nujne življenjske potrebščine ter zagotoviti varnost delavcev v tovornem prometu, kot tudi varnost delavcev v zdravstvu. V času krize igra delovanje enotnega evropskega trga izjemno pomembno vlogo, zato ga z ukrepi za preprečitev širjenja virusa COVID-19 ne smemo ogroziti. Ministri držav članic so podprli predlog Komisije za začasno prekinitev pravila 80/20 v primeru izrabe t.i. slotov letalskih prevoznikov na letališčih EU, saj bo letalski sektor doživel največ negativnih posledic vpliva koronavirusa.

Na koncu zasedanja so se dogovorili, da bodo vzpostavili enotno kontaktno točko na evropski ravni in določili odgovorni nacionalni organ za posredovanje in izmenjavo vseh informacij ter ukrepov na področju prometnega sektorja, tako da bodo informacije posodobljene in odražale realno stanje po državah članicah. Zagotoviti je treba prožnost finančnih obveznosti za podjetja in transportne operaterje, tako da ne bodo trpeli prevelik ekonomskih posledic vpliva Corona virusa. Na prvem mestu v tem času je zagotoviti in zaščititi evropsko gospodarstvo ter zagotoviti prost pretok blaga. Ministri so pozvati Komisijo, da sprejme odločitev za koordiniran pristop glede odstopanja od pravil o času vožnje, odmorih in času počitka za voznike, ki opravljajo prevoz blaga in potnikov po cesti ter drugih odločitvah za zaščito delavcev v prometnem sektorju. Potrebujemo pa tudi prožnost pri pravilih o državnih pomočeh, Komisija pa je že izpostavila dejstvo, da pripravlja sveženj ukrepov za prometni sektor.

Hrvaško predsedstvo Svetu EU je sklicalo avdiovideo konferenco ministrov za transport, ker želijo opraviti razpravo o posledicah, izkušnjah držav in morebitnih nadaljnjih ukrepih za blažitev negativnih učinkov koronavirusa covid19 na transportni sektor EU. Ministri so poleg izmenjave mnenj o do sedaj sprejetih ukrepih razpravljali o možnih načinih pomoči transportnemu sektorju (npr. davčni ukrepi, sheme za brezposelne, državne pomoči ipd.). Poleg tega so izmenjali mnenja o ukrepih za zmanjšanje motenj na notranjem trgu EU z namenom zagotovitve prostega pretoka blaga.

Transportni operaterji bodo eni izmed najbolj prizadetih v gospodarstvu zaradi posledic koronavirusa. Zmanjšana trgovina z blagom in storitvami, pomanjkanje materialov v dobavnih verigah, močan negativen vpliv na turizem, preventivni ukrepi prepovedi druženja in izolacije imajo negativen vpliv tudi na transport. Javni transport v različnih oblikah se je močno zmanjšan ali ponekod celo začasno ustavil.