Skoči do osrednje vsebine

Odločitve Vlade RS s 63. redne seje s področja MKGP

Vlada je na današnji seji obravnavala in sprejela pet točk s področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Prenehanje delovanja Delovne skupine vlade za izvedbo pogajanj za sklenitev izvensodnih poravnav z upravičenci v zvezi z zahtevki za plačilo odškodnin iz naslova nezmožnosti uporabe vrnjenih kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov

Vlada RS je sprejela Poročilo Delovne skupine vlade za izvedbo pogajanj za sklenitev izvensodnih poravnav z upravičenci v zvezi z zahtevki za plačilo odškodnin iz naslova nezmožnosti uporabe vrnjenih kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov.

Vlada je ugotovila, da je Delovna skupina vlade za izvedbo pogajanj za sklenitev izvensodnih poravnav z upravičenci v zvezi z zahtevki za plačilo odškodnin iz naslova nezmožnosti uporabe vrnjenih kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov prenehala z delovanjem.

S tem je prenehal veljati tudi sklep o ustanovitvi Delovne skupine za izvedbo pogajanj za sklenitev izvensodnih poravnav z upravičenci v zvezi z zahtevki za plačilo odškodnin iz naslova nezmožnosti uporabe vrnjenih kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov št. 02401-20/2019/5 z dne 4. 7. 2019.

Prispevek Svetovalnemu svetu za akvakulturo (AAC), Svetovalnemu svetu za Sredozemsko morje (MEDAC) in Svetovalnemu svetu za trge (MAC) za leto 2020

Vlada RS daje soglasje za prispevek Svetovalnemu svetu za akvakulturo (AAC), Svetovalnemu svetu za Sredozemsko morje (MEDAC) in Svetovalnemu svetu za trge (MAC) za leto 2020 v skupni višini 14.000,00 evra.

Sredstva za realizacijo prispevka zagotovi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s proračunske postavke 255310 Varstvo naravnih virov. 

V skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ribiški politiki se Svetovalni sveti ustanovijo za vsako geografsko območje ali področja pristojnosti iz Priloge III k navedeni uredbi, med drugim za akvakulturo oziroma ribogojstvo, Sredozemsko morje, kot tudi trge v povezavi z ribištvom. V Svetovalnih svetih so zastopani deležniki na področju ribiškega sektorja; Svetovalni sveti imajo posvetovalno vlogo ter Komisiji in državam članicam omogočajo neposreden stik ter izmenjavo mnenj z deležniki na področju ribiškega sektorja.

Svetovalni sveti lahko kot organi, katerih cilj je splošni evropski interes, zaprosijo za prispevek k svojemu delovanju. Vsak svetovalni svet Komisiji in zadevnim državam članicam letno pošlje svoj proračun in poročilo o dejavnostih. V interesu RS je, da slovenski predstavniki sodelujejo v AAC, MEDAC in MAC, še posebej z vidika obveznosti, ki izhajajo iz skupne ribiške politike.

Odgovor Vlade RS na poslansko pobudo Janija Ivanuše v zvezi z Direktoratom za hrano in ribištvo

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo Janija Ivanuše v zvezi z Direktoratom za hrano in ribištvo in ga pošlje Državnemu zboru.

Poslanec Jani Ivanuša je na Vlado RS posredoval pisno poslanko pobudo, v kateri predlaga, da se Direktorat za hrano in ribištvo ukine, ker nima nobenega učinka na kakovost hrane, podporo živilsko predelovalni industriji oziroma na delovanje agroživilskih verig in shem kakovosti. Te trditve utemeljuje z dejstvom, da v javnosti ni zaslediti nobenih promocij kmetijskih in živilskih proizvodov ter ozaveščanja potrošnikov o hrani in živilih. Poudarja, da Direktorat za hrano in ribištvo ni opravil nobene naloge na področju morskega in sladkovodnega ribištva. Nadalje ugotavlja, da Direktorat za hrano in ribištvo glede delovnega področja posega v pristojnosti Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in izpostavlja, da kadar si dva organa delita pristojnosti, običajno pomeni, da se naloge ne izvršujejo, ker se pristojnosti prelagajo drug na drugega.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je do ustanovitve Direktorata za varno hrano in ribištvo imelo v svoji organizacijski strukturi dva direktorata, ki sta pokrivala vsebinska področja kmetijstva in gozdarstva. Področje živilstva, vertikalnega povezovanja agroživilskih verig, varstva potrošnikov in informiranja javnosti ni bilo v celoti pokrito znotraj ene organizacijske strukture, temveč so bila ta področja razdeljena v okviru Službe za podporo živilsko predelovalni industriji in promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, Direktorata za kmetijstvo in Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Direktorat za hrano in ribištvo  je bil tako ustanovljen z namenom združevanja vsebin, ki so se izvajala v različnih organizacijskih enotah ministrstva in so sedaj bolj logično povezane v zaključeno celoto.

Direktorat za hrano in ribištvo opravlja naloge, vezane na področje kakovosti hrane, shem kakovosti, prostovoljnega označevanja živil, zmanjševanje zavržkov hrane, informiranja in ozaveščanja potrošnikov o hrani in živilih, podpore živilsko predelovalni industriji, delovanju verig preskrbe s hrano, promocije kmetijskih in živilskih proizvodov, spodbujanja kratkih verig in potrošnje lokalne hrane ter naloge na področju morskega in sladkovodnega ribištva, kakor tudi pravne podpore Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kjer in kadar je to potrebno.

Direktorat za hrano in ribištvo sestavlja:

-           Sektor za hrano

-           Sektor za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov

-           Sektor za ribištvo

-           Sektor za pravno sistemske zadeve s področja hrane, ribištva, veterinarstva in varstva rastlin

  1. Naloge na področju delovanja sektorja za hrano

Sektor za hrano je pristojen za implementacijo tržnih standardov za posamezna živila, ki so del skupne ureditve kmetijskih trgov (mleko, oljčno olje, razvrščanje goveda, ovc, prašičev, mazave maščobe itd.), odgovoren za implementacijo EU direktiv v nacionalno zakonodajo ter priprave nacionalne zakonodaje s področja kakovosti posameznih živil (pekovski in mlevski izdelki mesni izdelki in mesni pripravki, olja, čaji itd.) Skupaj s socialnimi partnerji pripravlja smernice za kakovost in označevanje posameznih živil.  Predpise pripravlja v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, združenji in industrijo.

Sektor za hrano vodi postopke za zaščito kmetijskih proizvodov in živil. Do sedaj so na nivoju Evropske Unije (v nadaljevanju: EU) registrirali 26 kmetijskih izdelkov in živil ter štiri žgane pijače. Trenutno je v postopku registracije pri Evropski komisiji (v nadaljevanju: EK) še Slovenska potica. Postopki zaščite kmetijskih pridelkov in živil so zahtevni in dolgotrajni in vključujejo tudi pogajanja z drugimi državami. Vzpostavili smo nacionalno shemo “višja kakovost«, v kateri je trenutno registriranih 10 kmetijskih pridelkov in živil. Aktivno se izvaja nacionalna shema kakovosti »Izbrana kakovost Slovenija« (IK), v katero so se do sedaj vključili sektorji mleka, mesa in sadja, zaradi vedno večje prepoznane pomembnosti te sheme med potrošniki, pa  se je  tudi s sektorji drobnice, žit, zelenjave in predelave grozdja pričelo s pripravami na vključitev v shemo.

Vključevanje proizvodov v nacionalno shemo IK je osnova za izvajanje promocije kmetijskih pridelkov in živil, skladno z Zakonom o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov.

Sektor za hrano aktivno opravlja tudi druge naloge, kot so spremljanje stanja, podpora, koordinacija in priprava sistemskih rešitev na področju živilsko predelovalne industrije, nedovoljene prakse in pravični odnosi v verigi preskrbe s hrano, spremljanje gradnje cene v verigi preskrbe s hrano, varuh odnosov v verigi, spodbujanje lokalne pridelave, priprava in spremljanje izvajanja predpisov s področja kakovosti živil (označevanje živil, kakovost, prostovoljne označbe), spremljanje izvajanja in sodelovanje pri oblikovanju določb Zakona o kmetijstvu, vezanih na odnose v verigi preskrbe s hrano in preprečevanje nepoštenih poslovnih praks; sodelovanje z Agencijo za varstvo konkurence, podporo delovanju varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano in podporo delovanju delovnih teles za spremljanje odnosov v verigi preskrbe s hrano ter spremljanje stanja in koordinacijo aktivnosti na področju zadružništva.

Poleg navedenega se pripravlja Strategija za manj izgub in odpadne hrane, aktivno pa delujemo tudi na področju javnega naročanja lokalnih živil v javnih zavodih kjer se med drugim pripravlja sprememba zakonodaje za nadzor nad realizacijo določil Uredbe o zelenem javnem naročanju, ki opredeljuje obvezo 15% ekoloških živil in 20% živil iz shem kakovosti.

  1. Naloge na področju delovanja sektorja promocije kmetijskih in živilskih proizvodov

Sektor za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov je pristojen za izvajanje generičnih promocij shem kakovosti po Zakonu o kmetijstvu, sektorskih promocij po Zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov in izvajanje podpornih projektov in aktivnosti, ki spodbujajo porabo lokalne hrane (npr. Tradicionalni slovenski zajtrk, dan slovenske hrane itd.). Sektor je v celoti zadolžen za implementacijo Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki zajema vzpostavitev sistema in izvajanje sistema pobiranja prispevkov v določenem sektorju, vključitev sektorjev v sektorsko promocijo; pripravo vseh potrebnih predpisov, strokovnih gradiv in podlag za začetek izvajanja sektorskih promocij.

Sektor za promocijo je uspešno zaključil triletno sektorsko promocijo sektorja mleka in mesa, ki se je zaključila 31. 5. 2019 s sloganom, »Naša super hrana« in je potekala od novembra 2016. S to kampanjo je bilo doseženih 11 zastavljenih ciljev. Na podlagi raziskav in analiz uspešnosti promocijske kampanje, so bili zaznani pozitivni učinki pri potrošnikih kjer jih je večina vprašanih prepoznala znak »izbrana kakovost – Slovenija«. Percepcija slovenske hrane kot kakovostne, zaupanja vredne, zdrave hrane tako dosega visok nivo strinjanja (80 % vprašanih zaupa v lokalno hrano, 89 % vprašanih se strinja s trditvijo, da je lokalna hrana kakovostna, 75 % vprašanih se strinja s trditvijo, da je lokalna hrana bolj zdrava). Želja po lokalnih proizvodih se je od začetka kampanje do danes povečala za 50 %.

V mesecu novembru in decembru 2019 je potekala splošna promocija sheme kakovosti Izbrana kakovost z namenom, da se potrošnika kontinuirano osvešča o pomenu lokalne hrane z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«.

  1. novembra 2019 je bil uspešno izveden že 9. Tradicionalni slovenski zajtrk. Projekt je postal in ostaja osrednji dogodek dneva slovenske hrane, ki ga obeležujemo vsak tretji petek v novembru. Z njim spodbujamo zajtrkovanje in sestavljanje jedilnikov, ki dajejo prednost lokalni oziroma slovenski in sezonski hrani.

Sektor za promocijo se trenutno aktivno pripravlja na lansiranje splošne promocije o ekološki shemi kakovosti ter shemi Izbrana kakovost, ki bo v medijih aprila in maja 2020. Istočasno se intenzivno pripravlja evropsko javno naročilo za nacionalno kampanjo promocije lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov iz sektorja sadja za obdobje 2020 do 2021, ki bo predvidoma objavljeno v mesecu marcu in se bo kampanja lansirala v poletnih mesecih. Sektor vzporedno intenzivno dela tudi na usklajevanju programa promocije za sektorja mleko in meso, ki bo podlaga za pripravo in objavo evropskega javnega naročila za nacionalno kampanjo v sektorjih mleka in mesa v letih 2020 do 2022.

  1. Naloge na področju morskega in sladkovodnega ribištva

Sektor za ribištvo opravlja naloge na področju morskega in sladkovodnega ribištva. Sektor je bil pred reorganizacijo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano organizacijska enota Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, po reorganizaciji oziroma od 1. 4. 2019 pa Direktorata za hrano in ribištvo.

Sektor za ribištvo izvaja naloge s področja skupne ribiške politike, kjer ima v skladu s Pogodbo o delovanju EU izključno pristojnost EU ter naloge s področja nacionalne politike morskega in sladkovodnega ribištva ter akvakulture.

V okviru izvajanja skupne ribiške politike sektor aktivno sodeluje pri pripravi zakonodaje EU s tega področja (tako na ravni teles Sveta EU kot odborov EK), skrbi za njeno izvajanje na območju Republike Slovenije ter zagotavlja zbiranje in upravljanje s podatki ter delovanje nadzornega sistema ribištva. V letu 2019 je bil poudarek na obravnavi uredb EU s področja (1) finančne perspektive 2021-2027 ter (2) spremembe nadzornega sistema ribištva. Poleg tega je v letu 2019 sektor za ribištvo pripravil in izdal tudi različna učna gradiva ter sodeloval na dveh sejmih, kjer sta bili predstavljeni področji ribištva in akvakulture.

V okviru nacionalnih politik je bil v preteklem letu poudarek na pomoči ribičem v okviru Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (Uradni list RS, št. 69/17 in 59/19; ZUVRAS), pripravi ribiško gojitvenih načrtov ter pravočasnem in vsebinsko ustreznem vodenju upravnih postopkov.

Sektor za ribištvo ima v letu 2020 postavljene štiri ključne prioritete:

  1. Izvajanje Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020 (Operativni program 2014–2020);
  2. Priprava Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v Republiki Sloveniji za obdobje 2021–2027 (Operativni program 2021–2027);
  3. Izvajanje Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške;
  4. Priprava na projekt predsedovanja Svetu EU.

V okviru izvajanja Operativnega programa 2014–2020 so trenutno odprti javni razpisi na sedmih ukrepih: (1) Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja, (2) Akvakultura, ki zagotavlja okoljske storitve, (3) Inovacije v akvakulturi, (4) Produktivne naložbe v klasično akvakulturo, (5) Produktivne naložbe v okoljsko akvakulturo, (6) Prehod na sistem za okoljsko ravnanje in presojo ter ekološka akvakultura ter (7) Predelava ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki bodo odprti do porabe sredstev na posameznem javnem razpisu. Skupni razpoložljivi znesek po teh javnih razpisih znaša 11.826.100 evrov. V okviru izvajanja ukrepa Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, Sektor za ribištvo upravlja, koordinira in nadzoruje izvajanje lokalnih razvojnih strategij, ki so podlaga za ohranitev in razvoj lokalnih ribiških in ribogojskih skupnosti.

Trenutno je v pripravi promocijska kampanja ribištva in akvakulture. Sektor je pripravil Smernice za promocijo lokalnega ribištva, kar je podlaga za njeno realizacijo.

V pripravi je Operativni program 2021–2027. Do danes je bilo z deležniki organiziranih več delavnic po posameznih tematskih sklopih (morski gospodarski ribolov, akvakultura, predelave, skupna pomorska politika ter CLLD), na katerih so bile identificirane potrebe sektorja pripravljena SWOT analize ter določeni primerni ukrepi, kazalniki in ciljne vrednosti kazalnikov.

Zaradi nespremenjenih razmer na morju v smislu uveljavitve Arbitražne odločbe ter skorajšnjega preteka veljavnosti ZUVRAS, je bil le-ta v letu 2019 podaljšan še za dve leti. Na podlagi 15. člena ZUVRAS je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sklenilo pogodbo z odvetniško pisarno, ki zastopa slovenske ribiče, proti katerim, so hrvaški organi (ribiška inšpekcija in policija) v letu 2019 uvedli okoli 200 postopkov. Obvestila o resnih kršitvah pravil skupne ribiške politike ter obvestila o nezakonitem, neprijavljenem in ne reguliranem ribolovu s strani hrvaških ribičev v slovenskih vodah se s strani sektorja tedensko obvešča Ministrstvo za zunanje zadeve.

V okviru predsedovanja Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v drugi polovici leta 2021, se sektor trenutno vključuje v dejavnosti tria Nemčija, Portugalska in Slovenija; seznanja in spremlja se dosjeje, ki so aktualni z vidika programa predsedovanja.

Sektor za ribištvo poleg zgoraj omenjenega vodi tudi z zakonodajo predpisane evidence.

V okviru upravnega poslovanja so v letu 2019 zaposleni rešili oziroma zaključili 339 upravnih zadev, od tega 293 na zahtevo stranke in 46 po uradni dolžnosti. Vse upravne zadeve so bile rešene v zakonitem roku.

  1. Naloge na področju sektorja za pravno sistemske zadeve na področju hrane, ribištva, veterinarstva in varstva rastlin

 Sektor za pravno sistemske zadeve na področju hrane, ribištva, veterinarstva in varstva rastlin opravlja pregled in študij predpisov EU, ki so sistemska podlaga za predpise RS, pravni pregled gradiv (osnutkov in predlogov predpisov, javnih razpisov s področja skupne ribiške politike in drugih aktov) z delovnega področja Direktorata za hrano in ribištvo ter Uprave za varno hrano, varstvo rastlin in veterinarstvo. Pri  usklajevanju predpisov s strokovnimi nosilci skrbi za njihovo sistemsko ter nomotehnično ustreznost. V primeru zahtevnejših gradiv pa sodeluje tudi pri njihovi pripravi in medresorskem usklajevanju.

Trenutno sektor sodeluje pri pripravi:

-   3 zakonov,

-   5 predpisov vlade,

- 10 podzakonskih aktov.

Ključni dosežki direktorata od ustanovitve do danes:

-           redno seznanjanje javnih zavodov o pomenu naročanja ekoloških, lokalno pridelanih živil ter živil iz shem kakovosti v okviru različnih aktivnosti,

-           konec novembra (14. 11. 2019) so bila objavljena posodobljena Priporočila za javno naročanje živil, kjer so predstavljene možnosti, prednosti in pomen naročanja živil iz shem kakovosti.

-           Z vsemi deležniki s sektorja prašičjereje (ZZS, GZS ZKŽP, GIZ meso, KGZS, TZS in SZP) je bil po dolgotrajnem usklajevanju dosežen pomemben dogovor o vključitvi prašičjereje v shemo kakovosti IK Slovenija, čemur so nekateri  prej odločno nasprotovali,

-           sektor prašičereje je na sejmu AGRA nato tudi podpisal Sporazum s ciljem revitalizacije panoge prašičjereje in krepitve celotne verige oskrbe s prašičjim mesom in zagonom sheme IK,

-           aktivnosti o vstopu v shemo IK potekajo tudi s sektorjem žit, medu, vrtnin, rib in drobnice,

-           skupaj z Agencijo za varstvo konkurence je bila v Mariboru odprta pisarna z dvema novima zaposlenima, ki skrbita za pregled in ukrepanje v primeru izvajanja nepoštenih poslovnih praks v verigi preskrbe s hrano,

-           jeseni 2019 se je začela generična promocija shem kakovosti s poudarkom na EKO in Izbrani kakovosti,

-           zagotavljana je pravna pomoč ribičem v skladu z 21.členom ZUVRAS

-           z delovnega področja sektorja sprejetih:  5 aktov vlade in 24 podzakonskih aktov.

 Delovno področje Direktorata za hrano in ribištvo v ničemer ne posega v pristojnost Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Ta namreč izvaja naloge uradnega nadzora, na področju upravnih in strokovnih nalog pa pripravlja smernice, priporočila, priročnike, sezname preverjanj in različna navodila ter izvaja izobraževanje za inšpektorje, uradne veterinarje, nosilce dejavnosti in druge deležnike ter sodeluje pri pripravi programa uradnega nadzora.

Imenovanje vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vlada Republike Slovenije je izdala odločbo, s katero se dr. Jerneja Drofenika, z dnem 16. 3. 2020 imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 15. 9. 2020.

Predlog Sklepa o zavrnitvi soglasja ustanovitelja k imenovanju direktorja javnega zavoda Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

Vlada RS ne daje soglasja k imenovanju Bojana Cizeja za direktorja javnega zavoda Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.