Skoči do osrednje vsebine

Spolni odnos brez privolitve je posilstvo

V zadnjem letu se je v naši družbi začelo intenzivneje obravnavati vprašanje ustreznosti veljavne definicije kaznivega dejanja posilstva. S strani mednarodnih organizacij že leta slišimo opozorila, da definicija kaznivega dejanja posilstva v Sloveniji ni v skladu z mednarodnim pravom in standardi človekovih pravic ter prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Številne evropske države so v tem delu že spremenile svoje kazenske zakone.

Ker se sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika ne gre lotevati na hitro, parcialno in brez premisleka, saj lahko to v pravni sistem vnese negotovost, smo v lanskem letu smo na Ministrstvu za pravosodje za namen priprave sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika oblikovali delovno skupino, sestavljeno iz predsednikov sodišč, državnega tožilstva, policije, akademske kazensko-pravne stroke in nevladnih organizacij. Delovna skupina pri delu izhaja iz Empirične študije reprezentativnega vzorca pravosodne prakse v zvezi s kaznivim dejanjem posilstva, spolnega nasilja in spolne zlorabe slabotne osebe, ki jo je po naročilu Ministrstva za pravosodje pripravil Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Ker je tudi v kazenskopravni stroki pred sprožitvijo debate veljajo stališče, da spremembe zakonske definicije kaznivega dejanja posilstva niso potrebne, je bil namen študije pridobiti celovit pregled obstoječe tožilske in sodne prakse, ter skozi to dodaten argument in podlago za potrebne spremembe.

Na tretjem sestanku delovne skupine, ki je potekal 28. februarja, so člani obravnavali predloge sprememb na področju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.

Ministrstvo za pravosodje je, skladno z dogovorom na prejšnjem srečanju delovne skupine, za tokratni sestanek pripravilo različne variante možnih sprememb in dopolnitev zakonskega besedila v smeri modela soglasja. Besedilo je bilo pripravljeno na podlagi omenjene empirične analize, iz katere izhaja ugotovitev, da iz veljavnega zakonskega modela prisile v zvezi s kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost izpadejo primeri, ko pride do odnosa brez privolitve ali celo proti volji žrtve, a brez uporabe sile oziroma z nezadostno intenziteto sile – denimo, ko storilec ravna hitro in izrabi presenečenje žrtve, ali ko se žrtev iz različnih razlogov fizično ne upira ali se ne upira dovolj resno in aktivno.

Cilj sprememb je zagotoviti kazenskopravno varstvo spolne avtonomije tudi, kadar posegi vanjo niso pospremljeni z uporabo sile ali groženj.

Ministrica Katič je uvodoma ponovila, da se zavzema za spremembo zakonske definicije posilstva v model pritrdilnega soglasja (da pomeni da) ter uveljavitev zakonske določbe, ki kot kaznivo opredeljuje dejanje, ko nekdo brez privolitve osebe drugega ali istega spola doseže (njeno) spolno občevanje ali s tem izenačeno spolno ravnanje. Privolitev je podana, če je oseba po svoji svobodni volji privolila v spolno občevanje ali s tem izenačeno spolno ravnanje in je bila sposobna sprejeti in izraziti tako odločitev.

Člani delovne skupine so v razpravi o osnutkih členov skušali odgovoriti na vprašanja o morebitnih pravnih prazninah, pomenu inkriminacije za oškodovance in vprašanja glede zagotavljanja pravne varnosti.

Iz razprave je bilo razvidno, da se člani delovne skupine večinsko nagibajo k uzakonitvi modela veta, ki naj po načelu subsidiarnosti pokrije tako spolno občevanje in s tem izenačena spolna ravnanja kot tudi druga spolna dejanja – torej tako dejanja, ki v skladu z veljavnim KZ-1 ob prisotnosti sile ali grožnje pomenijo kaznivo dejanje posilstva (170. člen KZ-1), kot tudi dejanja, ki v skladu z veljavnim KZ-1 od prisotnosti sile ali grožnje pomenijo kaznivo dejanje spolnega nasilja (171. člen KZ-1). Na sestanku delovne skupine je beseda tekla tudi o črtanju dosedanjih četrtih odstavkov 170. in 171. člena KZ-1, ki določata pregon na predlog, če je dejanje storjeno v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

Ministrstvo za pravosodje bi z novelo Kazenskega zakonika, v smeri kot je bila začrtana na sestankih delovne skupine, razrešilo tudi nekatere dileme v zvezi s pridržki Republike Slovenije k Istanbulski konvenciji oziroma Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, ki se nanašajo na delokrog Ministrstva za pravosodje. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in na njej temelječa Istanbulska konvencija namreč postavljata zahtevo, da države podpisnice v svoje inkriminacije na ustrezen način vključijo vprašanje soglasja, v zvezi s katerim Obrazložitveno poročilo h Konvenciji državam članicam prepušča, da opredelijo dejavnike, ki soglasje izključujejo.

Osnutki sprememb in dopolnitev KZ-1 bodo s primopredajo predani bodoči ministrici ali ministru za pravosodje, z željo, da se projekt sprememb oziroma dopolnitev KZ-1 tudi in predvsem v delu, ki se nanaša na kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, čim prej dokonča.