Posveta so se udeležili člani CER, partnerji kompetenčnega centra KOC INOVATIS, predstavniki ministrstev, predstavniki fakultet, zbornic, razvojno raziskovalnih organizacij, energetske agencije in regijske razvoje agencije.

V uvodnem nagovoru je minister Zdravko Počivalšek poudaril pomembnost spopadanja s podnebnimi in okoljskimi izzivi, za kar je bil sprejet Evropski zeleni dogovor. »Z evropskim zelenim dogovorom  želi Evropa in Slovenija vzpostaviti trajnostno evropsko gospodarstvo, ki do leta 2050 ne bo ustvarjalo neto emisij toplogrednih plinov. Dogovor predvideva učinkovitejšo rabo virov, zaustavitev podnebnih sprememb in zmanjšanje onesnaževanja«, je povedal. Opozoril je, da je pomemben del tega tudi trajnostna lesena gradnja, saj je les, kot naravno obnovljiv nizkoogljični material, za Slovenijo strateškega pomena pri prehodu v nizkoogljično družbo, vzpostavitvi krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja ter da je »gradnja z lesom časovno hitrejša, energetsko učinkovitejša in bivalno prijaznejša od klasične gradnje; z uporabo lesa v gradnji se znižujejo emisije toplogrednih plinov, kar prispeva k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje«. Izpostavil je tudi izboljšanje poslovanja v lesni industriji v obdobju 2010-2018 (povečanje prihodkov na 1,3 milijarde evrov in dodane vrednosti na 36.000 evrov), podporo, ki jo s sofinanciranjem projektov daje MGRT lesni industriji in leseni gradnji (od 2016 do 2020 v višini 15 milijonov evrov), pozitivne učinke Uredbe o zelenem javnem naročanju pri porastu gradnje lesenih stavb ter pomembnost povezovanja vseh deležnikov. »Strokovna mnenja arhitektov in primeri dobrih praks potrjujejo, da pri gradnji stavb lahko dosežemo 30 % in tudi večji delež vgrajenega lesa«, je še dejal. 

V drugem delu posveta, po uvodnih nagovorih, so predavatelji predstavili zeleni dogovor, energetsko učinkovitost stavb, prihodnost arhitekture, projekt LIFE IP CARE4CLIMATE, certifikate, povezovanje raziskovalne sfere in gospodarstva, krožnost materialov, digitalizacijo, mobilnost ter pametna omrežja in stavbe.

Za konec je sledil Hekaton, na katerem so udeleženci posveta s strokovnjaki razpravljali o izzivih razogljičenja stavb, in sicer o tehnološkem razvoju in inovacijah, uporabi novih tehnologij, krepitvi znanja in usposobljenosti po celotni verigi gradbenega sektorja ter o zagotavljanju kakovosti, prepoznavanju in spodbujanju dobre prakse.