Skoči do osrednje vsebine

Osmi razvojni dan gozdno lesnega sektorja: Lesna industrija ključna za boj proti podnebnim spremembam

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je 5. marca 2020 v okviru sejma DOM, potekal že osmi razvojni dan gozdno lesnega sektorja s posvetom in razpravo, na katerem so udeleženci poudarili strateški pomen slovenske lesne industrije.

Posveta so se udeležili predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Direktorata za lesarstvo, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Arhitekture Jure Kotnika, GZS Združenja lesne in pohištvene industrije in centra Innorenew COE. Glavni poudarek je bil na pozitivnih trendih rasti lesne industrije in na priložnostih, ki nam jo ponuja les za znižanje emisij in podnebnih sprememb.

V pozdravnem nagovoru je direktor Direktorata za lesarstvo Danilo-Anton Ranc izpostavil, da lesna industrija v obdobju od 2010 do 2018 beleži povečanje pri številu podjetij, zaposlenih, prihodkih (povečanje za 34 %, na 1,3 milijarde evrov) in dodani vrednosti (povečanje za 70 %, na 36.000 evrov), kljub temu pa se doma še vedno predela premajhna količina hlodovine. Opozoril je, da je lesna industrija za Slovenijo strateškega pomena pri prehodu v nizkoogljično družbo, saj je les naravno obnovljiv nizkoogljični material, lesna industrija pa visoko energetsko samooskrbna. »Pri rasti 1 m3 lesa se veže 0,9 ton CO2, medtem ko se pri proizvodnji aluminija sproti 25,5 ton CO2«. Lesena hiša z leseno opremo v svoji življenjski dobi skladišči od 12 do 30 ton ogljika, zato MGRT podpira Uredbo o zelenem javnem naročanju, ki zavezuje investitorje k uporabi najmanj 30 % lesa v javnih stavbah. Dodal je tudi, da je »pozitiven trend rasti lesne industrije rezultat skupnega dela in povezovanja vseh deležnikov s področja lesarstva« in da si bo Direktorat za lesarstvo s svojimi aktivnostmi še naprej prizadeval za podporo lesne industrije. V obdobju 2016 do 2020 so lesno industrijo že podprli s 15 milijoni evrov in sofinancirali 116 projektov, v naslednji evropski perspektivi pa bodo za panogo namenili 42 milijonov evrov.

Sledile so predstavitve različnih projektov na temo sodobnih bivalnih objektov (Marles Hiše Dom 24h), okolju prijaznih biolepil (projekt WooBAdh), o priložnostih za razvoj kariere mladih raziskovalcev (Marie Sklodowska Curie Individual Fellowship), priložnostih za lesarstvo v krožnem biogospodarstvu (Biotehniška fakulteta) ter o leseni gradnji z vidika Uredbe o zelenih javnih naročilih (Arhitektura Jure Kotnik).

Matej Vukmanič, direktor podjetja Marles, je predstavil projekt Dom 24h, pri katerem sodleuje 12 slovenskih podjetij. Leseni dom prihodnosti je energetsko samozadosten, sodoben bivalni objekt, ki je zmožen prilaganja uporabniku in bo energetsko neodvisen od zunanje okolice. »Zgradba se ne uporablja samo za bivanje in za opravljanje dela na domu, ampak je tudi center, preko katerega se lahko oskrbuje celotna soseska«, je povedal.

Drugi del predstavitev je bil namenjen akcijskim načrtom in vizijam. Igor Milavec (GZS ZLPI) je v okviru predstavitve Akcijskega načrta SRIP – Pametne stavbe in dom z lesno verigo navedel podatek, da se bo »gradnja z lesom do leta 2050 potrojila«, Črt Tavzes (InnoRenew) pa je predstavil vizijo krovne evropske organizacije Evropska Gozdno lesna tehnološka platforma do leta 2040, katerega cilj je uveljavitev koncepta nič odpadkov, krožna družba in uporaba obnovljivih materialov v gradbeništvu za bolj zdravo življenje.

Posvet se je zaključil z zanimivo diskusijo o prihodnosti lesarstva ter o priložnostih in izzivih slovenske gozdno lesne verige. Sodelujoči na razpravi so skupaj z občinstvom prišli do konsenza, da je priložnost za slovensko pohištveno industrijo v inženirstvu, inovacijah, digitalizaciji, novih poslovnih modelih ter da so pri tem ključna predvsem manjša podjetja. Pomemben poudarek v prihodnje bo na zdravju in dobrem počutju uporabnikov, izdelki tako ne bodo več samo izdelki, ampak storitev udobnega bivanja. Strinjali so se tudi, da je za nadaljnji razvoj panoge potrebno povezovanje med podjetji in različnimi organizacijami ter da je prizadevanje EU za zniževanje negativnih vplivov na okolje velika priložnost za nas, da izkoristimo naše naravno bogastvo - les.

Iskalnik