Skoči do osrednje vsebine

Naši testi so primerljivi s testi drugih evropskih držav

Slovenski testi so primerljivi s testi drugih evropskih držav. Ob tem je treba vedeti, da se klinične slike različnih respiratornih obolenj lahko prekrivajo. Obenem pa se zelo hitro spreminja tudi definicija primera, ki meddrugim opredeljuje, od kje so osebe pripotovale in kakšne klinične znake imajo. Državna sekretarka prim. Simona Repar Bornšek je k temu dodala, da bodo izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarni ravni od sedaj bolnike s sumom na okužbo s koronavirusom obravnavali v skladu s poenotenimi navodili glede organizacijskega vidika obravnave pacienta.

Na današnji izjavi za javnost, ki je potekala v prostorih Ministrstva za zdravje, so sodelovali državna sekretarka prim. Simona Repar Bornšek, direktorica NIJZ Nina Pirnat, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo izr. prof. dr. Miroslav Petrovec in predstojnica enote Moste Polje (ZD Ljubljana) Katerina Bubnič Sotošek, dr. med.

Prim. Simona Repar Bornšek je uvodoma pojasnila, da bodo izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarni ravni od sedaj bolnike s sumom na okužbo s koronavirusom obravnavali v skladu s poenotenimi navodili. Ministrstvo za zdravje je v posodobljenih navodilih glede organizacijskega vidika obravnave pacienta podrobno opredelilo korake, ki sledijo prvemu stiku, ki ga preko telefona vzpostavi bolnik. Poleg tega je opredeljenih tudi šestnajst (16) zdravstvenih ustanov, ki bodo izvajala postopke odvzema brisa. Državna sekretarka je znova poudarila, da naj osebe s sumom na okužbo najprej telefonirajo svojemu osebnemu zdravniku. Izven njegovega delovnega čas, pa naj pokličejo urgentno službo. O tem, ali je test upravičen ali ne, ose odloči zdravnik. Poleg tega pa se na ta način izognemo kontaktom in možnosti širjenja okužbe.

Državna sekretarka se je dotaknila tudi vprašanja otroške zaščitne opreme: "Ranljive skupine so deležne posebne pozornosti. Prepričani smo, da bo vsak zdravnik v skladu s svojo strokovno presojo opremil majhne bolnike s sredstvi, ki jih nujno potrebujejo. Pogovore o tem bomo s stroko seveda nadaljevali."

Nina Pirnat je izpostavila, da je izjemno pomembno, da osebe, ki vzpostavljajo stik z zdravnikom, poznajo definicijo primera (izhodišča za spremljanje novega koronavirusa), ki med meddrugim opredeljuje, od kje so osebe pripotovale in kakšne klinične znake imajo. Pomembno je, ker testiranja brisov pri osebah brez kliničnih in epidemioloških znakov, kot so opredeljeni v definiciji primera, ne izvajamo. 

Miroslav Petrovec, ki je tudi koordinator laboratorijske diagnostike za novi koronavirus, je povedal, da so testi, ki jih uporabljamo v Sloveniji, primerljivi s testi drugih evropskih držav. Poleg tega je bila Slovenija med prvimi državami, ki je imela ta test. V Sloveniji je testiranje na voljo 24 ur na dan. Ob tem je opozoril: "Vsake špekulacije o tem, da primerov pri nas ni zaradi tega, ker bi imeli slabe teste odločno zavračam." Če so naši strokovnjaki pred tremi leti kot prvi na svetu odkrili ziko v možganih otroka, bodo zagotovo našli tudi novi koronavirus. 

Katerina Bubič Sotošek je delila primer dobre prakse iz ZD Ljubljana. Zdravniki te zdravstvene ustanove namreč že od vsega začetka redno sledijo strokovnim usmeritvam. Tako so opremili sobe za izolacijo, poskrbeli za zaščitno opremo (ocenjujejo, da jo imajo dovolj), odprli telefon za občane, dipl. medicinske sestre že na vhodu sprejemajo paciente.