NEPN je strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe Slovenije na petih razsežnostih energetske unije: razogljičenje (emisije toplogrednih plinov (TGP) in obnovljivi viri energije (OVE), energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg energije ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.

 Ključni cilji do leta 2030, ki so opredeljeni v NEPN, so:

• zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 36 %, 
• vsaj 35 % izboljšanje energetske učinkovitosti, kar je višje od cilja sprejetega na ravni EU (32,5 %),
• vsaj 27 % obnovljivih virov energije, kjer je Slovenija zaradi relevantnih nacionalnih okoliščin morala pristati na nižji cilj od cilja na ravni EU (32 %), a s prizadevanjem, da se ambicija zviša pri naslednji posodobitvi NEPN (2023/24)
• in nenazadnje 3 % BDP vlaganja v raziskave in razvoj, od tega 1 % BDP javnih sredstev.

Izpolnjevanje NEPN nas vodi v zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv, hkrati z NEPN med drugim podpiramo tudi trajnostne rešitve v prometu, v stavbah in v industriji. NEPN med drugim opredeljuje tudi cilje za zmanjšanje in opuščanje rabe premoga, do leta 2030 za 30 odstotkov. "V tem času bomo ustavili peti blok Termoelektrarne Šoštanj in opustili uvoz tujega premoga v Ljubljano", je dejala ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek. Do konca leta 2021 bo sprejeta tudi strategija o opuščanju rabe premoga v Sloveniji in datum zaprtja bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. NEPN določa preučitev uporabe možnosti novih jedrskih energij in najkasneje do leta 2027 sprejetje odločitve o drugem bloku Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Poleg tega določa NEPN tudi postopno zmanjševanje subvencij fosilnim virom energije in njihovo ukinitev.

Izzivi ostajajo, eden večjih je izraba obnovljive hidroenergije. Ministrica je opomnila, da NEPN v tem desetletju ne predvideva izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi zaradi negativne ocene njihovega vpliva na okolje, kar pa ne preprečuje, da se določene aktivnosti ne nadaljujejo s ciljem, da čim prej skupaj poiščemo ustrezne rešitve, ki bodo omogočile izgradnjo in delovanje hidroelektrarn v sobivanju z naravo. "Najti moramo način, da bomo tudi na varovanih območjih spodbujali rabo obnovljivih virov energije. Okrepiti moramo vlaganja v raziskave in razvoj, hkrati pa zagotoviti tudi več vlaganj v kadre, ki so pomembni za prehod v podnebno nevtralno družbo," je še navedla ministrica.

Sprejetje NEPN in njegova predložitev Evropski komisiji predstavlja izpolnitev obveznosti Republike Slovenije skladno z Uredbo EU o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov ter pogoj za črpanje kohezijskih sredstev v okviru večletnega finančnega okvira 2021-2027.

NEPN je eden ključnih korakov Slovenije k podnebno nevtralni Sloveniji in EU do leta 2050, ki mu bo sledil še sprejem Dolgoročne podnebne strategije do leta 2050. V nadaljevanju bo ključno celovito in uspešno izvajanje sprejetih politik in ukrepov ter uskladitev NEPN v letih 2023 in 2024 z zavezami in cilji, ki jih bomo v EU sprejeli na podlagi Evropskega zelenega dogovora.

Načrt in ostale podrobnosti so dostopni na spletni strani Portala Energetika.