Predstavnik DRSV je v plenarni razpravi opozoril na pomen večplastnega razumevanja rečnih koridorjev kot sestavnega dela zelene infrastrukture ter iz tega izhajajočih značilnih ekositemskih storitev (alpskih) rek (npr. pitna voda, turistično-rekreacijski potencial, energetski potencial itd.). Za zagotovitev trajnostnega razvoja je pri načrtovanju ureditvenih posegov v obrečni prostor ter rabe vode potrebno upoštevati prav ekosistemske specifike rek. V Sloveniji imamo v tem pogledu dobre prakse urejanja voda (pilotna ovodenitev Enajstmlinskega potoka, oživitev mlinščic na Apaškem polju in čezmejno v projektu goMURra). Predstavnica DRSV je izpostavila problematiko rabe voda pri podeljevanju vodnih pravic. V primeru zmanjšanja vodnih količin v sušnem obdobju ne bo možna raba voda za druge namene, razen za pitno vodo. S podnebnimi spremembami se veča tudi število invazivnih tujerodnih vrst, za katere je treba pripraviti načrte za preprečevanje razširjanja ter njihove odstranitve. Prav tako je predstavnica DRSV izpostavila prilagajanje turizma na alpskih vodotokih in jezerih, predvsem zaradi povišanja temperature in nizkih vodostajev v času poletnega sušnega obdobja.

Ključne ugotovitve konference:

Temperature se v Alpah dvigujejo skoraj dvakrat hitreje kot drugod na severni polobli. Povišanje temperature za skoraj 2 °C od poznega 19. stoletja že močno vpliva na alpsko okolje. Priča smo zmanjšanju habitatov endemičnih živalskih in rastlinskih vrst, spremembam v razpoložljivosti vode (vključno s snegom), obremenitvam gozdov ter povečanemu tveganju in nepredvidljivosti naravnih nesreč, te spremembe pa imajo vpliv na skoraj vse človekove dejavnosti. Tako kot povsod drugod po Evropi, so promet in zgradbe med glavnimi onesnaževalci s toplogrednimi plini. Alpska konvencija je povezala blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v enotno temo. Obstajajo rešitve, ki lahko prispevajo k trajnostni prihodnosti in visoki kakovosti življenja v Alpah (www Alpska konvencija, 2020).

Visokoležeča vodozbirna območja, območja, ki prispevajo vodo dolvodnim območjem, so prve žrtve podnebnih sprememb. Strategije prilagajanja moramo razviti v koordinaciji z lokalnimi politikami in akterji, saj bomo le na ta način zagotovili racionalno rabo vodnih virov sedaj in v prihodnosti ter zagotovili dobro funkcionalno stanje alpskih rek.

Zaradi podnebnih sprememb (manj snega pozimi, manj vode poleti) že v sedanjosti trpijo razvojni sektorji alpskega loka ter posledično pri izvajanju kompenzacijskih ukrepov dodatno obremenjujejo okolje – predvsem turizem (smučanje in umetno zasneževanje) in kmetijstvo ter proizvodnja hrane (namakanje, zalivanje). V tem pogledu se bodo razmere še poslabšale.

Količina snežne odeje v Alpah se bo v časovnem horizontu 2050 – 2070 občutno zmanjšala. Nadmorska višina snežne odeje so bo povišala. Sneg bo prisoten samo še na najvišjih vrhovih Alp. Posledično se bo povečal površinski odtok in spomladanski pretoki rek. V poletnih mesecih bodo struge rek mnogokrat presušile.

Pomembna področja raziskav v kontekstu povezave podnebne spremembe in voda so: orodja in metode za upravljanje s sušami v območju Alp, implementacija vsealpskega pristopa k vključevanju podnebnih sprememb v čezmejno upravljanje voda in izvajanje na naravnih rešitvah temelječega vsealpskega zmanjševanja poplavne ogroženosti.

Obnova degradiranih alpskih rek je pomemben ukrep za doseganje dobrega stanja voda, prav tako vzdrževanje bioloških koridorjev, pri čemer je pomembno tudi čezmejno sodelovanje med državami. Pri obnovah degradiranih vodotokov lahko govorimo predvsem o revitalizaciji in ne o renaturaciji, saj ne vemo, kakšno je bilo izhodiščno stanje. Poleg zagotavljanja prehodnosti za vodne organizme je potrebno pozornost posvetiti tudi ravnanju s sedimentom, katerega premeščanje je ob pregraditvah vodotokov prav tako prekinjeno.

Za nadaljnji razvoj mehanizmov in krepitev solidarnosti so med drugim bistvenega pomena sprejem protokola o izmenjavi podatkov, prilagoditev subvencij za kmetijsko rabo na razmerja gorvodno / dolvodno in razumevanje ekološkega pomena Alp za dolvodne države ter posledično prilagoditev razvojnih turistično-rekreacijskih politik gorvodno. Ob tem je potrebno pozornost usmeriti tudi na področja, kot so participacija, komunikacija, senzitivizacija in ozaveščanje javnosti.

Glede na splošno prepoznano aktualnost področja voda in podnebne spremembe (tudi water-climate nexus) ter glede na aktivno obravnavo tega področja v državah evropske regije ter na uveljavljenih mednarodnih platformah (UNECE, Alpska konvencija, ICPDR, Štokholmski vodni teden, nemško predsedovanje Svetu EU 2020 in druge) bi bilo tudi v Sloveniji dobrodošlo ustanoviti strokovno skupino RS MOP-DRSV-ARSO, ki bi sledila trendom in razvijala znanja in aplikativne rešitve.

Zapisal: dr. Aleš Bizjak, Svetovalec za mednarodne zadeve in sodelovanje DRSV