Skoči do osrednje vsebine

Sprejeta Resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«

Državni zbor RS je dne 29. januarja 2020 na svoji 15. redni seji obravnaval in tudi sprejel Resolucijo o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«. Namen dokumenta je opredeliti temeljni strateški okvir delovanja kmetijstva, živilstva in podeželja ter je podlaga za novo strateško načrtovanje za obdobje po letu 2021.

Hiša in vinograd na hribu | Avtor MKGP

Pri pripravi tega ključnega dokumenta je MKGP izhajal iz dejstva, da je slovenski kmet nosilec slovenske kmetijske in živilske proizvodnje, oskrbe s hrano slovenskega izvora in skrbnik slovenskega podeželja. Družbeni odnosi in pogledi na pridelavo hrane, kmetijstvo in podeželje se sicer hitro spreminjajo, zato javnost pričakuje, da bodo deležniki v verigi oskrbe s hrano ob aktivni vlogi države zagotavljali varno in kakovostno hrano ter ustrezno stopnjo samooskrbe, varovali naravne vire in se ustrezno odzivali na podnebne spremembe ter ohranjali vitalno podeželje.

Zato z Resolucijo »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«:

OHRANJAMO - Trajnost kmetijskih praks, raznolikost kmetij, okus naše hrane, trajnostno rabo gozdov, obdelanost krajine.

GRADIMO - Na tradiciji in navezanosti na zemljo, na zaupanju in na vrednotah.

SPREMINJAMO - S spodbujanjem znanja, kreativnosti, inovativnosti, povezovanja, sodelovanja, podjetniških pristopov.

V novem programskem obdobju bodo ključne prioritete na področju kmetijstva naslednje:

  • znanje, kreativnost, inovativnost, ustrezne pridelovalne tehnologije ter sodobna in konkurenčna živilskopredelovalna industrija, ki temelji na podjetniških pristopih in tržni naravnanosti. Kmetijsko gospodarstvo naj bo dolgoročno povezano v lokalne ali večje verige vrednosti, ob sočasni aktivni vpetosti v proces izmenjave  Potrebno je tudi prepoznavanje ter premostitev vrzeli pri krepitvi pomena znanja in njegovega prenosa v prakso med vsemi deležniki verige preskrbe s hrano.
  • Varstvo okolja in narave mora postati prednost in ne ovira gospodarjenja. Gre namreč za del pristopa k dodajanju vrednosti proizvodom in za spodbudo diverzifikaciji dejavnosti na podeželju.
  • Za obdelano Slovenijo bo potrebno spodbujati dualno kmetijstvo – tako velika kmetijska gospodarstva, ki temeljijo na ekonomiji obsega in zagotavljajo tržno zanimive količine hrane, kot tudi manjše, v večini samooskrbne kmetije, ki pa so neločljiv del našega prostora. Skrbijo za vitalno ter obdelano podeželje.
  • Nujno je iskanje sinergij in celostni pristop na področju finančne, okoljske, prostorske, regionalno razvojne, gospodarske, infrastrukturne, socialne, zdravstvene, znanstveno-izobraževalne ter drugih politik.

Resolucija odraža potrebo po stabilizaciji in zagotavljanju ustrezne ravni dohodka ter zmanjševanju odvisnosti od podpor. Poudarja pomembnost ohranjanja obdelanega in poseljenega podeželja po celotnem ozemlju Republike Slovenije, potrebo po dialogu med mestnim in podeželskim prebivalstvom ter razumevanju vloge kmeta. Ključno za nadaljnji razvoj kmetijstva je ustvarjanje dodane vrednosti za zaposlene, ki mora razvojno sposobnim kmetijskim gospodarstvom zadoščati za kakovostno življenje. Za tovrstna gospodarstva so javna sredstva pomoč za samopomoč pri razvoju in ohranitvi položaja na trgu. Večina kmetijskih gospodarstev pa tudi opravlja pomembne družbene naloge, ki jih trg ne uravnava, in tudi zaradi tega so deležni javne podpore.

Resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« je podlaga za pripravo nacionalnih ukrepov in enovit Strateški načrt za izvajanje Skupne kmetijske politike, ki ga določa EU zakonodaja o reformi SKP 2021-2027. Vsaka država članica bo pripravila en Strateški načrt ukrepov SKP, ki bo vključeval neposredna plačila, sektorske ukrepe in ukrepe razvoja podeželja. Na podlagi analize stanja, SWOT in ocenjenih potreb bo oblikovana intervencijska logika, vključno  s kvantitativno opredelitvijo ciljev in mejnikov ter izbor intervencij za ukrepanje. Osnovni premik v predlagani reformi SKP je usmerjenost v smotrnost politike, ki se  osredotoča na spremljanje doseganja ciljev. Zelo pomemben  je tudi premik k večji subsidiarnosti, kar omogoča oblikovanje intervencij glede na specifične potrebe države članice.

Trenutno potekajo intenzivne razprave in delo na zakonodajnih predlogih reforme SKP. Zaradi zamika pri sprejemanju EU zakonodaje, se zamika tudi začetek izvajanja reforme SKP. V novembru 2019 je Evropska komisija objavila predlog Prehodne uredbe za podporo iz skladov EKJS in EKSRP za leto 2021, ki predvideva začetek izvajanja Strateškega načrta 1. 1. 2022. Na MKGP se pripravlja Strateški načrt SKP 2021–2027 v sodelovanju z nevladnimi organizacijami.

Celotno besedilo Resolucije…

 

Iskalnik