Skoči do osrednje vsebine

Otvoritev sodnega leta 2020

Jurij Groznik opozoril na konceptualne in vsebinske novosti pri delu državnega odvetništva.

Na slovesnosti ob otvoriti sodnega leta 2020 je generalni državni odvetnik mag. Jurij Groznik med drugim izpostavil, da Državno odvetništvo RS, dve leti po uveljavitvi Zakona o državnem odvetništvu, pozdravlja krepitev njegove svetovalne funkcije pri zaščiti premoženjskih in drugih interesov države pred sodišči, pri čemer je treba poudariti, da gre za strokovno izjemno zahtevno delo, saj zadeva različna pravna področja  in različne vsebine, ki terjajo specifična znanja. Državno odvetništvo si bo tudi v prihodnje prizadevalo, da bo delo opravljalo kakovostno, skrbno, vestno in tekoče, čeprav je prepričano, da bodo zaradi različnega tolmačenja Zakona o državnem odvetništvu nujne tudi njegove spremembe. Državno odvetništvo namreč ne more biti organ, ki bo denimo preverjal vsako pogodbo državnega organa posebej, saj bi s tem prišel v nemogoč položaj, ki bi ga pahnil v nesorazmerno obremenitev. Hkrati pa bi lahko prišlo do zastoja v delovanju in izvajanju nalog posameznih državnih organov.


V nadaljevanju objavljamo govor generalnega državnega odvetnika.

Naj se najprej zahvalim za zaupanje gostitelju gospodu predsedniku Vrhovnega sodišča RS mag. Damijanu Florjančiču in res lepa hvala za povabilo, vesel sem, da lahko danes pozdravim predsednika Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja in ministrico za pravosodje gospo Andrejo Katič, seveda pa tudi vse vas, spoštovani in cenjeni gostje gospe in gospodje.

Dovolite mi, da nagovor začnem pri delu mojih kolegov - državnih odvetnikov.

Dve leti, od kar velja nov zakon o državnem odvetništvu, sicer ni tako dolga doba, da bi lahko povsem celovito ocenili, kaj je reforma, ki je konceptualno in vsebinsko posegla v delo državnega odvetništva, prinesla in kaj odvzela. Toda z vsemi deležniki, ki so vpeti v proces presoje, ali sledimo cilju učinkovite zaščite premoženjskih in drugih interesov pred domačimi in tujimi sodišči, že znamo oceniti, kaj bi v prihodnje kazalo spremeniti, ker se je izkazalo kot ovira pri učinkovitejšem delu državnega odvetništva. Predvsem zaradi novih pristojnosti in števila subjektov, ki jih zastopa državno odvetništvo in jim pravno svetuje.

Nove, zelo obsežne spremembe v obsegu in načinu dela državnega odvetništva so sicer nedvomno prinesle določbe zakona o oblikovanju pravnega mnenja in zastopanja na zahtevo državnega organa in drugih subjektov, kot so javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javni gospodarski zavodi, samoupravne lokalne skupnosti, javna podjetja ali gospodarske družbe, ki so v celoti v lasti države. 

Državno odvetništvo pozdravlja krepitev njegove svetovalne funkcije pri zaščiti premoženjskih in drugih interesov države pred sodišči, pri čemer je treba poudariti, da gre za strokovno izjemno zahtevno delo, saj zadeva različna pravna področja in različne vsebine, ki terjajo specifična znanja. Državno odvetništvo si bo tudi v prihodnje prizadevalo, da bo delo opravljalo kakovostno, skrbno, vestno in tekoče, čeprav je prepričano, da bodo zaradi različnega tolmačenja Zakona o državnem odvetništvu nujne tudi njegove spremembe. Državno odvetništvo namreč ne more biti organ, ki bo denimo preverjal vsako pogodbo državnega organa posebej, saj bi s tem prišel v nemogoč položaj, ki bi ga pahnil v nesorazmerno obremenitev. Hkrati pa bi lahko prišlo do zastoja v delovanju in izvajanju nalog posameznih državnih organov.

Državno odvetništvo si prizadeva za aktivno vključitev v samo odločevalsko funkcijo, za to, da bi se izognili tudi nejasnim interpretacijam določenih odločitev v okviru posameznih ministrstev. Le tako bo lahko državno odvetništvo proaktivno sodelovalo pri razrešitvi vse bolj zahtevnih in kompleksnih pravnih vprašanjih. Državno odvetništvo se zaveda, da ni zgolj poštar, ki prenaša stališča posameznih državnih organov na sodišče, temveč, da mora ob prejemu tožbe v odgovor oziroma ob naročilu vložitve tožbe s temeljito pripravo in študijem navedb nasprotne stranke zastopanemu subjektu podati jasen predlog, katera pravno-relevantna dejstva ob njihovi pravni oceni bi bila ustrezna za zaščito državnih interesov.

Za povsem novo zakonsko obveznost predhodnega postopka poskusa mirne rešitve spora, ki je povezana s prizadevanji države za zmanjšanje sodnih postopkov in s tem razbremenitvijo sodišč, kar v državnem odvetništvu posebej pozdravljamo, bo morala zagotovo nekaj odgovorov dati sodna praksa. Pri tem ima Državno odvetništvo v mislih predvsem to, kako ravnati in zaključiti zadevo, če oseba, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnim organom, vloži nepopoln predlog za rešitev spornega razmerja. 

Delo vseh deležnikov v pravosodju je podvrženo presoji strokovne, politične in laične javnosti. Prav je, da slišimo drug drugega, čeprav se kdaj zdi, da pri razumevanju "načina navigacije" v  pravosodju, kot bi dejal eden od naših kolegov, hodimo po robu. Trki so postali realnost. Narobe bi bilo, če bi na koncu štelo zgolj to, kdo se po boju za interpretacijo šteje za zmagovalca. Še vedno velja, da v ogledalu zgodovine, v katerega bodo zrli naši zanamci, ne bodo odsevali samo paragrafi, ampak predvsem presoje, ali smo se znali obrniti k posamezniku in svoje odločitve približati družbeni stvarnosti. 

Prepričan sem, da sodstvo hodi po tej poti, seveda ob zavedanju, da je znotraj delovanja vseh nas še veliko manevrskega prostora za boljšo odzivnost na sodne spore.

Spoštovani, ob razmisleku o vsebini nagovora ob otvoritvi sodnega leta se mi nehote hkrati vsiljuje primerjava z novoletnim zaobljubami. Ravno tako se običajno naredi bilanca prejšnjega leta in oblikuje želje in zaobljube za naprej. Bilanca je bila pri nas vsekakor opravljena. Poleg drugih uspehov sodstva, predvsem zmanjšanja zaostankov, prav gotovo ni mogoče mimo prestižne nagrade Kristalna tehtnica, ki jo je prejel projekt Izboljšanje kakovosti sodstva. Takšno znanje je izjemnega pomena tudi za nas državne odvetnike in zelo nas veseli, da to znanje sodstvo prek izobraževalnih dogodkov na Državnem odvetništvu zelo uspešno deli tudi z nami. 

Državni odvetniki vam ob tem iskreno čestitamo in se vam na tem mestu zahvaljujemo. 

Kaj pa želje in zaobljube za naprej? Že leta nas vodijo isti cilji: zagotavljanje pravne države, povečanje ugleda pravosodnih organov in našega dela.

Večkrat je slišati: »Če hočeš, da te cenijo drugi, se moraš najprej ceniti sam.« Ni dvoma sicer o pokončni sodniški drži, a so razseljeni oddelki sodišča in pogosto neustrezni prostori ter neprimerljiva uvrstitev v plačno lestvico samospoštovanju pogosto zelo napoti. 

Za ugled te morajo seveda ceniti predvsem drugi. Takšna je tudi definicija, ki jo je v eni od odškodninskih pravd postavilo Vrhovno sodišče. Ugled je odnos okolice do posameznika. 

Medsebojni odnosi, odnos strank, medijev, pravnih strokovnjakov, drugih vej oblasti, preiskovalnih komisij .. - vse to nas oblikuje, vse to vpliva na naš ugled in lastno samopodobo. 

In če smo pri željah za to leto. Naj bodo pohvale našega dela upravičene in zaslužene, hkrati pa naj bodo kritike argumentirane, odmerjene in korektne ter naj upoštevajo vlogo, ki jo ima vsak od nas.

Le iz takih kritik se lahko kaj naučimo. Hvala za pozornost.

Iskalnik